Blagozvočje grškega buzukija v melodijah sveta – 1
Buzuki tudi kot beneška mandolina, ruska balalajka, turška in balkanska tambura in za spremljavo havajskih ukulel; pa arabski gimbri in sibirski igil kot njegovi zgodovinski različici.



     
  Zgoščenka (CD),
založba Sventovid ,
Ttrajanje: 59:14



Naročilo zgoščenke

Cena: 20 EUR
(poštnino za Slovenijo vam podarimo)

Video predstavitev
     
Zgoščenko lahko v elektronski obliki poslušate in kupite tudi v spletnih prodajalnah  in   .



POZOR: Če želite izkusiti neokrnjene energije kanaliziranega urejajočega (zdravilnega ali vodenega) zvoka priporočamo nakup naših fizičnih nosilcev zvoka (CD), saj se pri presnemavanju prisotne energije v veliki meri izgubijo.


Prav posebno zazveni Vedunov tematski koncert z naslovom Blagozvočnost grškega buzukija v melodijah sveta ali Pozabljena blagozvočnost strun v melodijah sveta. Buzuki je tokrat osrednje glasbilo, ki zazveni na različne načine. Mirit je osvojil ob njenem obisku na Cipru leta 2011. Pa se je spet pričelo novo poglavje v ansambelskem koncertiranju. Grški buzuki je zanimivo glasbilo ‒ različica turške tambure, ruske balalajke, beneške mandoline, pa tudi sodobne kitare. Nanj je mogoče igrati podobno kot tudi na vse te njegove zgodovinske predhodnike. V Grčiji buzuki igrajo le moški. Njihova igra je zelo energična in pogosto groba. Pod Mirinimi prsti pa zazveni nežno in meditativno, a tudi odločno in vzneseno ‒ po žensko. Grki pravijo, da je Mirit menda edina ženska, ki ga igra. In se čudijo. Mirit in Igor koncertno izvajata melodije različnih kultur, popularne melodije minulih časov, še zlasti pa stare ljudske, poleg tega pa še improvizirata in kanalizirata med poslušalce urejajoči zvok. Še raje pa iz njega izvabljata, kar jima duša in trenutnost velevata. Drugače igrata kot grški glasbeniki. Tudi zato je koncert, katerega glavno glasbilo je prav grški buzuki, nekaj posebnega in svojstvenega. Novo poglavje v buzuki muziciranju-doma in v svetu.

Tine in Mojka buzuki igro popestrita z ritmično spremljavo na arabsko-balkanska defa. Skupaj z Mirit tudi zapojeta. Tine ob Igorjevi spremljavi na maroški gimbri, ki je predhodnik grškega buzukija, tudi po tuvansko ‒ (alikvotno) grleno. Mojka predstavi še repliko večtisočletne kitajske okarine xun, Mirit pa buzukiju sorodne male havajske ukulele. Skupaj zapojó tudi grleno po staroslovansko in po cigansko. Iz klasičnega Vedunovega repertoarja in množice glasbil, ki jih glasbeniki običajno uporabljajo na svojih koncertih, lahko na Vedunovem buzuki koncertu ali na koncertu pozabljene blagozvočnosti strun zazvenijo tudi druga manj znana glasbila ‒ npr. afriški in sibirski šamanski bobni ter arabski defi, sibirski mikrointervalski čartan, slovanske cimbale in citre različnih vrst, ustne in nosne piščali različnih kultur ... Koncert sestavlja več sklopov iz različnih glasbenih tradicij: slovenske, bizantinske, arabske, dalmatinske, grške, sibirsko-tuvanske, slovansko-ruske, starogrške, kitajske, balkanske, ciganske ...

Zvoki trzajočih strun buzukija in tambur prodro v globine duše in srca. Blizu so občutenju slovanskih duš. Ko se um utiša, zvočna reka teče spontano. Tišina trans‑zavesti omogoči izslišanje pretanjenih zvokov duha in srca, življenjskega polja, ritmov Zemlje, zvezd in vesolja, ter nadčutno povezovanje glasbenikov s svojimi glasbili in poslušalci.

na vrh