ŠAMANSKO BOBNANJE GLASBENIH MAGOV IN TERAPEVTOV
Šamansko bobnanje ansambla Vedun na koncertu z naslovom "Pojoče in duhovne vezi Slovanov in Slovencev s svetom", novembra 2016 v Ljubljani.

Slovanski mojstri zvoka morajo biti tudi mojstri življenja, duhovni učitelji, svečeniki in zdravitelji. Njihova vloga je bila podobna tudi mojstrom glasbenikom v keltski tradiciji, kjer so se imenovali Druidi - Oghni. Žal se je urejevalna vloga starih mojstrov, zvočno-energijskih terapevtov preteklosti, v zadnjem stoletju že povsem izgubila. Le redki jo še poznajo. Slovenski ansambel Vedun pa oživlja njihovo modrost in vlogo že skoraj 40 let (Trutamora Slovenica), v istoimenskem ansamblu Vedun pa 20 let.





Šamanski zdravilni zvok bobnov
Vse je zvok in ritem. Ustvarjanje ritmičnega zvočnega valovanja s šamanskimi bobni iz Hakasije/Sibirije in z afriško džembo vsidruje kozmično v zemeljsko, duhovno v snovno, neslišno v slišno ...





Blagozvočnost srednjeveških cimbal
Starosvetno evropsko izročilo se izkazuje tudi v slovenskih srednjeveških cimbalah in slovensko in slovansko zvočno duhovno dediščino povezuje z indoevropskim izročilom. V vseh teh tradicijah je Vedun tisti, ki pozna moč zvoka.





Kanalizirani vódeni zvok ob himalajskih skledah
Tkanje zvočnih niti urejajočega petja in zvokov himalajskih skled za vzpostavljanje človekove harmonije z Zemljo in Kozmosom.






Beli list papirja in simbolika barv
Vesolje je simfonija frekvenc. Človeško telo pa tenkočuten inštrument velikega orkestra. Najmanjši delci snovnega in nesnovnega so zveneče superstrunice svetlobe in zvoka. Človek se vse življenje uči vzpostavljati celovitost ali harmonijo duhovnega s fizičnim ali z zemeljskim obstojem; se uglaševati ali povezovati z življenjskim namenom, s svojimi in planetarnimi sanjami. Ko nevidno frekvenčno svetlobno – zvočno valovanje ugleda z notranjim očesom duha ali zavesti, prične prepoznavati simboliko zvokov in barv ter lahko ugleda nevidno nit zvočne preje obstoječega.
Pesem iz slovenskega vzhoda (Prekmurje) tako slavi pestrost in kvaliteto različnih barv ali različnih frekvenčnih kvalitet. Starosvetno slovensko pesem so glasbeniki - terapevti povezali še s hindujsko mantro Šri ram, ki opeva zmagoslavje Božanske Ljubezni. Slovensko izročilo je namreč tesno povezano z indoevropskimi kulturnimi koreninami.





Zvočna preja zimskega solsticija
Kanalizirani zdravilni zvok zvočni mediji in terapevti spuščajo skozse ob misli na novo sonce. Slovenska ljudska pesem »Sijaj, sijaj sonce« je biser med starosvetnimi pesmimi in naproša, da se popravi pot vsem ljudem na Zemlji. Zvočno prejo zaključuje sibirska šamanska pesem ob ritmih hakasijsko-tuvanskih bobnov imenovanih dungur.
Utrinek s koncerta ob zimskem sončnem obratu v galeriji Equrna, Ljubljana, 2009.





Rodil se je Isus
»Rodil se je Isus« je dalmatinska pesem (Trogir/Hrvaška) iz ljudske glasbene tradicije, ki se spogleduje s pravoslavno liturgijo. Vodeča glasova nad basom pojeta o večni ljubezni Kristusove ali kozmične zavesti.
Utrinek s koncerta ob zimskem sončnem obratu v galeriji Equrna, Ljubljana, 2009.





Havajska hvalnica Zemlje in Kozmosa
Kanalizirani zvoki ob havajskih ukulelah pozibavajo zvočne niti z mehkim valovanjem, ki ozvočuje valovanje morja, neslišni kozmični zvok in ritem Zemlje.
Utrinek s koncerta ob zimskem sončnem obratu v galeriji Equrna, Ljubljana, 2009.





Odmev mongolske stepe
Kanalizirano petje, ki uglašuje z naravo in je odmev iz oddaljenih mongolskih step. Grleno petje je način usklajevanja z vsemi ravnmi obstoja, zavesti in bivanja.
Utrinek s koncerta ob zimskem sončnem obratu v galeriji Equrna, Ljubljana, 2009.





Jezus je od smrti vstal ali zvočna preja življenjskih niti
Staroslovenska pesem »Jezus je od smrti vstal« je starodavna priprošnja, naj se svet ne pogubi. Je pesem, ki jo vsaj 500 let že prepevajo v Beneški Sloveniji (danes v sosednji Italiji), torej vsaj od Trubarjevega časa dalje ali našega prvega pismenstva. Je zanimiv ljudski odraz dvozbornega cerkvenega petja, modnega v obdobju renesanse, ter svojevrstni kánon istočasno. Dve melodični liniji se prepletata kot življenje samo. Še predno se ena melodična linija izpoje, z isto melodijo nastopi še druga skupina pevcev. Tako nastane prepletajoče sozvočje. Pevci na ta način tko večno življenjsko nit, ki se nikoli ne prekinja, temveč se nadaljuje po večnih kozmično-zemeljskih zakonitostih usode. Pesem pa hkrati poveličuje prihod Mojstra Jezusa oz. njegovo učenje o brezpogojni ljubezni, ki odstira in hrani upanje in modrost.




Da höra ta Kucörina – rezijanski slavospev svetosti gore
Rezijani – to je Slovenci v sosednji Italiji, poznajo zvočno nagovarjanje gora. Vsaka gora je bitje. Pesem o gori Kucörini je pravzaprav prošnja v obliki pesmi, v kateri pevci prosijo, da plazovi (ali nesreče) ne bi uničili življenja; naši predniki so se v širjavi kozmične zavesti zmogli pogovarjati ne samo z živalmi in drevesi, zvezdami in oblaki, temveč tudi s Soncem, Zemljo in gorami, ki so si pridobile poosebljeno veljavo svetosti in moči. Ko se človek poveže z vsem obstoječim v širnem stvarstvu in sprejme enakovredno vsa bitja in celó oblike, prebudi širjave lastne zavesti. Postane ljubezen sama. Uresničena kozmična ali Božanska iskra.


na vrh