V tem izjemnem času velikih sprememb in obujanj starodavnih modrosti je človeštvo deležno tudi povsem novih darov, tudi neobičajnih in čudežnih, pravi dr. Mira Omerzel - Mirit. Mednje sodijo tudi kozmična zvočno-energijska kirurgija, kozmične iniciacije in starodavna modrost uglaševanja (kozmična resonanca), ki so jih z zvokom ali brez njega poznale različne civilizacije. Vsega tega so dandanes deležni tudi tečajniki Mirine misterične šole – katedre Veduna. Dr. Mira Omerzel – Mirit raziskuje, oživlja in za današnji čas ponovno prebuja starodavne modrosti mnogih kultur sveta, modrosti različnih zgodovinskih obdobij. Je vredno! In ker tudi sodobnik enako kot davno pred nami živeči predniki išče in potrebuje znanja, ki bi omogočila mir, širjave zavedanja in blagostanja; znanje, ki so ga stoletja in celo tisočletja klesale neštete generacije dostojanstvenikov – posvečenih žena in mož široko razprte zavesti in mnogorazsežnostnega zavedanja. Človeštvo tudi ni od včeraj. Nenehno se duhovno razvijamo in se vzpenjamo vse višje ali širše po spiritualni lestvi ali piramidi samozavedanja. Cilj vsakogar pa je doseči ali razviti prebujeno zavest (razsvetljenje) ali dovršeno stanje dojemanja sveta; tišino in radost sobivanja. Delovanje Mire Omerzel – Mirit in ansambla Vedun je podpora tem prizadevanjem.
Zvok je mnogorazsežnostna tehnologija prihodnosti in izjemno kirurško orodje, ki operira na vseh ravneh resničnosti, zavesti, misli, čustev in telesa, čeprav se običajno tega ne zavedamo. Zvok je tudi vsaka misel in beseda. Zato je prav, da ponovno spoznamo njegovo delovanje in ozavestimo, kako lahko frekvenčno zvočno valovanje uporabimo sebi v prid in se izognemo njegovim rušilnim učinkom, če je neharmoničen ali razglašen. Iskanje sozvenenja, uglašenosti, ravnovesja ali resonance je bit bivanja. Zvok je namreč vse: tako slišno kot neslišno, vidno in nevidno, duhovno in snovno ... Zato je učenost o učinkovanju zvoka in zvočnih energijah, pa tudi zavesti in uma, temeljna modrost, ki jo že tisočletja razvijajo in ohranjajo (vsaj ponekod) modri kultur sveta, v katedri Veduna (slovansko-pitagorejska katedra za razvoj zavesti in harmoniziranje z zvokom) pa Mirit ponovno ozavešča veličine pozabljenih znanj. Z njimi se prebujajo v ljudeh tudi speče sposobnosti in talenti ter Nemo znanje Univerzuma. Zato zvočna orodja, tehnike širjenja zavesti in Mirina jasnozaznavna opažanja služijo kot pomoč pri vseh dejavnostih Katedre Veduna, katere ustanoviteljica in spiritus agens je Mira Omerzel - Mirit, doktorica muzikoloških znanosti, univ. dipl. etnologinja, svobodna raziskovalka, duhovna učiteljica, glasbenica, pisateljica, zvočno-energijska terapevtka in jasnočutna kozmična telepatka ter medij za prevajanje Izvorne življenjske energije v fizični svet. Mirit je medij za slišno in neslišno Univerzalno frekvenčno valovanje, ustanoviteljica ansamblov Trutamora Slovenica (ansambla za arhivsko oživljanje slovenske ljudske glasbene dediščine) in Vedun (ansambla za staro in meditativno glasbo ter transcendentalni zvok ljudstev sveta).
Z glasbo se je Mira Omerzel srečala pri dvanajstih letih, v silno občutljivih in prodornih letih. V šestem razredu osnovne šole se je pričela učiti klasično kitaro. Svoje poslanstvo je Mirit pričela pri starosti petnajstih let in pol, že v gimnazijskih letih torej. Tedaj je še imela priložnost slišati zadnje slovenske godce na stara predklasična glasbila, kot so npr. oprekelj, trstenke, žvegle ... Male cimbale z žametnim glasom so jo povsem očarale. Priključila se je folklorni skupni Emona, a tam ni ostala dolgo. To ni to, je spoznala. Zanimale so jo predvsem globlje plasti starosvetnih zvokov. V letu 2015 pa praznuje 45-letnico svojega etnomuzikološkega delovanja, ansambel Trutamora Slovenica 37-letnico delovanja, ansambel Vedun pa 15-letnico.
Dr. Mira Omerzel – Mirit je rojena sredi snežne zime 1956 v Ljubljani, v času brez TV medijske okupacije. Doma se je vse do njenega  desetega leta starosti ob večerih prepevalo stare pesmi. Poleg gimnazije je Mira Omerzel obiskovala še Srednjo glasbeno šolo (Ljubljana-Center; klasična kitara). V drugem letniku gimnazije (tedanje Gimnazije Vič) se ji je ob pripravljanju referata za slovenski jezik na temo slovensko ljudsko pesemsko izročilo prvič nakazalo življenjsko iskanje in delovanje : raziskovanje in predstavljanje tedaj še precej neznane oziroma iz dneva v dan vse bolj pozabljene kulturne dediščine. Že srednješolsko zanimanje za ljudsko glasbeno izročilo, sprva predvsem za ljudska glasbila in pesmi – je nato pogojevalo univerzitetni študij. Leta 1974 se je vpisala na Filozofsko fakulteto v Ljubljani: smer etnologija (A) in muzikologija (A). Študijske smeri etno-muzikologije, ki jo je prvenstveno zanimala, žal naš univerzitetni študij takrat ni ponujal. Istočasno je začela poučevati klasično kitaro na Glasbeni šoli Vič – Rudnik v Ljubljani in pri osemnajstih letih postala tudi najmlajša učiteljica klasične kitare v Sloveniji. Na oddelku za  muzikologijo je diplomirala l. 1980, na oddelku za  etnologijo pa l. 1988. Julija 1997 je doktorirala na oddelku za muzikologijo na etnomuzikološko temo »Zgodovinski razvoj 'predklasičnega'  ljudskega inštrumentarija od paleolitika do našega časa na slovenskem etničnem ozemlju«.
V obdobju med leti 1971 – 1995 (od 2. gimnazije dalje) se je Mira Omerzel intenzivno posvečala terenskemu etnomuzikološkemu raziskovanju slovenske glasbene dediščine (predvsem starim in skorajda že pozabljenim glasbilom). Že kot srednješolka je z veliko vnemo raziskovala predvsem slovensko glasbeno izročilo ter že na Gimnaziji Vič (v eksperimentalnem razredu odličnjakov) organizirala svoj ansambel za staro glasbo in plesno skupino, ki je plesala stare ljudske plese. Za to oživljanje je navdušila polovico svojega razreda in sovrstnike iz sosednjih paralelk. Postali so ponos gimnazije in večkrat gostovali tudi na drugih šolah. Leta 1978 je še v času študija in v starosti 22-ih let ustanovila ansambel za oživljanje naše glasbene dediščine, ki si je ob 10-letnici nadel ime Trutamora Slovenica. Etno-muzikološko raziskovalno delo je dobilo že v času njenega študija svoj odrski odmev: zvočni (koncertni) prikaz slovenske ljudske glasbene dediščine, že pozabljenih slovenskih glasbil in zvočil, pa tudi pesmi, plesov in napevov. Na intenzivnih terenskih popotovanjih in iskanjih zadnjih predklasičnih glasbil in pričevalnih sledi o kulturi preteklih stoletij ter dob, ki povečini izvirajo še iz predkrščanskega izročila, se je srečevala še z zadnjimi ljudskimi godci pozabljenih glasbil in zvočil, prič naše davne preteklosti ter izginjajoče zvočne zavesti prednikov. Za raziskovalno delo in odrsko predstavljanje slovenske glasbene dediščine je ansambel prejel vrsto priznanj, septembra 2004 pa je Mira Omerzel prejela tudi Štrekljevo priznanje za izjemne dosežke na področju zbiranja in ohranjanja slovenskega ljudskega blaga v besedi in pesmi.
V obdobju od 1980 –1997 so nastale številne etnomuzikološke študije Mire Omerzel-Mirit: o opreklju ali malih cimbalah, trstenkah, žvegli, prekmurski bandi in velikih cimbalah, o razvoju citer – bordunskih, akordičnih in violinskih, o lajnah, o zvočni identiteti Slovenstva včeraj in danes, o zvočni identiteti slovenskih ljudskih glasbil, o uglašenem in razglašenem v ljudski glasbi in kvantni fiziki v sodobni etno-muzikologiji; poleti 1985 pa še o koščenih piščalih in pričetkih slovenske, evropske in svetovne inštrumentalne glasbene zgodovine; o tipologiji koščenih žvižgavk, piščali in flavt ter domnevnih paleolitskih pihalih v Sloveniji (še zlasti o piščali iz jame Divje babe)in po svetu ( nekatere tudi skupaj s slovenskimi arheologi)…
S TV Slovenija (glasbena redakcija, zanjo Danica Dolinar) so bile (od leta 1980 do 1999) posnete številne etnomuzikološke in glasbene serije (po Mirinih scenarijih in v izvedbi ansambla Trutamora Slovenica / Vedun): »Slovenska ljudska glasbila in godci« (9 oddaj), »Zvočnost slovenskih pokrajin« (4 oddaje) in »Zvočnost slovenske duše« (4 oddaje; glej bibliografijo). Nekatere so prejele tudi mednarodna priznanja (glej poglavje o priznanjih).
Mirit pravi, da se uči vse življenje. Celo njeno posvečeno stanje nosečnosti (1980/81) je imelo zelo pomemben vpliv tudi na doživljanje glasbe in glasbeno ustvarjanje. Pričela je namreč zaznavati energijske tokove po telesu (to je opisano v prvi knjigi njene knjižne serije Kozmična telepatija ali modrost onkraj misli in slišnega zvoka preteklosti za prihodnost). Dobivati je pričela uvide onkraj trenutnega časa in odpirati se je pričelo novo poglavje v dojemanju zvoka. odprla so se vrata v svet neslišnih frekvenčnih (to je zvočnih) valovanj, v svet komajda zaznavnih urejajočih zvokov in vibracij.
Že leta 1979 je inštrumentalni duo Omerzel-Terlep (Mira in Matija) prejel priznanji "Zlati ptici" za raziskovalno, umetniško-arhivsko oživljanje in pedagoško delo oz. raziskovanje slovenskih ljudskih glasbil, leta 1982 pa "Priznanje Glasbene mladine" za pedagoško animacijsko delo med slovenskimi šolarji. Z možem Matijo sta namreč predstavila slovenska ljudska glasbila in pesmi na skorajda vseh slovenskih šolah (preko 400). Leta 1980 in tudi leta 1982 je duo izdal skupaj s pevkama (Bogdano Herman in Beti Jenko) LP gramofonski plošči "Slovenske ljudske pesmi in glasbila" (I-II, RTB; z Mirino spremno knjižico v slovenskem in angleškem jeziku ter z risbami glasbil), gramofonske plošče in zatem še zgoščenke "Zvočnost slovenskih pokrajin" (III/1987, IV/1991 - z gosti / samozaložba). Promocija slednje je bila v Narodni galeriji, ko so prihrumela letala stare jugoslovanske vojske, sledila pa je osamosvojitev Slovenije. Mirit je v besedi in skupaj z glasbenimi sodelavci v zvočnih podobah tako ohranila najpomembnejšo slovensko glasbeno dediščino. Za prvi dve plošči sta Mirit in ansambel leta 1986 prejela zlato priznanje "Orfej" Jugoslovanske radio-televizije, kar je tedaj dvignilo precej prahu v kulturniških krogih, saj se Slovenci česa takega še niso spomnili. Veliko odzivnost je imelo sodelovanje Mire Omerzel (in ansambla Trutamora Slovenica) s TV Slovenija, za katero je Mira zasnovala scenarije, nato pa še komentatorsko ter glasbeno (skupaj z ansamblom Trutamora Slovenica) izvedla serijo strokovnih in umetniških oddaj o zadnjih slovenskih ljudskih godcih na stara glasbila z naslovom »Slovenska ljudska glasbila in godci«, nato pa še seriji »Zvočnost slovenske duše« in »Zvočnost slovenskih pokrajin«. Leta 1985 je prejela priznanje dveh zlatih odličij na moskovskem mednarodnem festivalu etnološkega filma "Raduga" za strokovno zasnovo glasbeno dokumentarne oddaje o poslednji prekmurski "Beltinški bandi" (iz omenjene etnomuzikološke TV serije "Slovenska ljudska glasbila in godci"). Leta 1989 je oddaja o gorenjski zvočni identiteti "Komur se dremlje, naj gre spat" iz umetniške TV serije "Zvočnost slovenskih pokrajin " (prav tako po scenarijih Mire Omerzel in v izvedbi ansambla Trutamora Slovenica,  oboje pa v režiji Marjana Frankoviča) na istem festivalu v Moskvi ponovno prejela priznanji dveh zlatih odličij. V letu 1991, ob slovenski osamosvojitvi, so izšli Mirini dokumentarni terenski posnetki poslednjih godcev na starih ljudskih "predklasičnih" glasbilih na zgoščenki "Der bleiche Mond" / "Bledi mesec" (založba Trikont / Muenchen).
Od študentskih let je Mira Omerzel delovala kot potujoča pedagoginja, svobodna raziskovalka in ustvarjalka v kulturi - umetnica, in sicer tako s pisanjem strokovnih etnomuzikoloških razprav o predklasičnih ljudskih glasbilih, še posebej o opreklju, cimbalah, citrah, trstenkah, lajnah, prazgodovinskih koščenih in kamnitih zvočilih in glasbilih, o filozofiji prvega zvoka, zvočni identiteti slovenskih pokrajin in pričetkih slovenske in svetovne glasbene zgodovine...),  pa z etnološkimi knjigami ("Konji naše pravljice"), s predavanji, seminarji, delavnicami in ansambelskimi predstavitvami glasbenega izročila in sicer po svojstvenem koncertnem vzorcu revitalizacije in vzoru ansamblov za staro glasbo s strokovnimi komentarji, ter tako s sodelavci dopolnjevala etnomuzikološko védenje o slovenski in svetovni kulturni dediščini in identiteti.
V letu 1980 Mira prične z raziskovanjem neslišnih energijskih zvočnih polj in (1982, leto dni po sinovem rojstvu) doživi klinično smrt ter vrnitev nazaj v fizični svet in v telo, kar ji je ponudilo doživetje svetov onkraj snovnega, svetov duha. Zatem pa (1983) še redko ter težko dosegljivo spontano kozmično iniciacijo, in sicer s starodavnimi tehnikami in načini duhovnega razvijanja, ki jih Mirit še danes kanalizira in razvija v svoji šoli Veduna. Poleg etnomuzikološkega raziskovanja slovenske, evropske in svetovne duhovne in glasbene dediščine, glasbil in zvočil, se je Mirit skupaj z glasbenimi sodelavci lotila tudi razkrivanja najglobljih biti zvoka. Svoja prva predavanja in delavnice o zvoku – z zvočnimi masažami z različnimi šamanskimi glasbili ljudstev sveta – je pričela izvajati že v letu 1995. Znanje in modrost o zvoku Mirit posreduje ljudem (in tamkajšnjim duhovnim učiteljem) tako v Sloveniji kot na Hrvaškem in v Srbiji ter drugod po svetu že skoraj dve desetletji. Vsa njena učenja so plod njenega dolgoletnega znanstvenega, umetniškega in duhovnega raziskovalnega dela ter prav tako poglobljenega dela na sebi, širjenja lastne zavesti ter vzpostavljanja jasnočutnega kanaliziranja – to je spontanega prepoznavanja energijskih odtisov in informacij v Polju ter v živih bitjih. Tako odtisov preteklosti, sedanjosti in prihodnosti. ž
Mirit je tudi pri modrecih različnih civilizacij in kultur priznana zdraviteljica, duhovna učiteljica – medij in povezovalka (t.i. »runner«) duhovnih tradicij ljudstev sveta, ki z lastnim zorenjem vse bolj odkriva podobnosti in različnosti slovanske in tujerodnih glasbenih tradicij ter duhovnih izročil. Na Slovenskem in na Hrvaškem, kjer kot učiteljica in terapevtka zavestno deluje od leta 1995, orje ledino in opravlja težavno a lepo pionirsko delo – ne samo pri raziskovanju modrosti zvoka temveč tudi duhovno buditeljsko in terapevtsko, sodobnikom pa poskuša približati pozabljeno starodavno modrost prednikov. Mirit raziskuje in ponovno še posebej zavzeto obuja staroslovensko in staroslovansko starosvetno duhovno in zvočno tradicijo ter znanje o zvoku in duhu, pa seveda tudi drugih ljudstev, in jih povezuje v edinstveno celovito planetarno učenje. Kot zdravilko-šamanko in duhovnega učitelja so jo prepoznali tudi modreci drugih kultur – tako Hopi Indijanci, indonezijski balijani, majevski in sibirski šamani, havajske ka-hune, tibetanski lame in indijski džotiš ršiji, brazilski in filipinski kirurgi... Njeno pisanje pa so označili kot svete knjige prihodnosti.
Pozimi 1994 nepričakovano doživi t. i. efekt življenja brez hrane (le ob energijski prani), avgusta 2000 pa se odloči za trajno življenje ob prani ali kozmični vibracijski juhi. Njena zavest in telo to očitno zahtevata in potrebujeta za dosežke, ki pridejo za tem in s tem. Pred tem je bila sicer vrsto let tudi zavzeta raziskovalka duhovnih tehnik različnih ljudstev in civilizacij – vse od transcendentalne meditacije, jogijske levitacije, vedske astronomije in astrologije – džotiša ter ayurvede ... Mirit je postala kozmična telepatka, ki zaznava in sliši frekvenčno valovanje vesolja, zvezd, Zemlje in ljudi, ki od leta 2000 živi brez običajne hrane. Hrani se torej z Univerzalno kozmično življenjsko energijo in jo lahko tudi prenaša vsem tistim, ki jo potrebujejo pri vzpostavljanju ravnovesja, zdravja in duhovni rasti. S svojo jasnozaznavnostjo – sposobnostjo kozmične telepatke sliši tudi neslišno, vidi nevidno, deluje na blizu in v oddaljenosti, zazna neotipljivo in prejema sporočila in informacije iz svetov onkraj časa in prostora. Lagati pa ji tudi ni več mogoče, saj vidi, kaj se dogaja v ljudeh in kaj pletejo v svojih mislih in občutkih. Prva v našem prostoru je tudi povezala zvok in Vir ali Univerzalni življenjski (vibracijsko-energijski) tok. Tako vidi in prepoznava tudi tiste globine zavesti, podzavesti in nadzavesti, ki se jih človek niti ne zaveda ali pa jih (še) ne želi videti. Žal ljudje, ki (še) nimajo izkustva tovrstnih širjav zavedanja, take darove težko dojemajo in ne sprejmejo tovrstnih uvidov in pomoči.
Predanost izvorni življenjski Inteligenci v enotedenskem procesu doživi tudi Mojka Žagar (2001). V letu 1990 pa 10-letni Mirin sin Tine z iniciacijo v transcendentalno meditacijo prav tako zavestno vstopi na duhovno pot. Od leta 1995 vsi trije razvijajo svoje duhovne in glasbene sposobnosti in razsežnosti. Mira je v letu 1995 pričela z obujanjem starodavnih duhovnih znanj različnih kultur. Ko se je prenehala hraniti z običajno hrano, so jo pot in raziskovalni čuti vodili k modrecem različnih ljudstev na vseh celinah. Prestala je tudi vrsto zahtevnih duhovnih preizkušenj – tudi 10-dnevni proces brez hrane in tekočine ter v popolni temi, sicer pa že od leta 2000 živi brez običajne hrane. Že 14 dni po prehodu na trajno življenje brez trdnosnovne hrane se je Mirit znašla v Indiji in Himalaji, med tibetanskimi begunci, nato je vsako leto (v času poletnih počitnic!?) potovala kam drugam, k modrecem različnih kultur in celin. Po prehodu na pranojedski način življenja (hrani se torej z Univerzalno kozmično energijo življenja) se je še istega leta odpravila (tudi z Mojko in Tinetom) na potovanje po svetu med različna naravna ljudstva sveta kozmično-zemeljske zavesti, med modrece, duhovne učitelje, šamane, svečenike in zdravilce, ki so jo desetletja seznanjali s pozabljenimi modrostmi življenja in bivanja ter tehnikami duhovne rasti. Obiskala je Indijance plemen Hopi, Navajo in Apači, indonezijske zdravilce balijane in svečenike dukune, majevske in sibirske šamane, havajske ka-hune, tibetanske lame in indijske džotiš ršije, brazilske in filipinske psihične ali kozmične kirurge, aboridžinske meddimenzionalne popotnike nángarije, pa modrece in glasbenike Grčije, Egipta, Cipra ter slovanskih dežel. Pričela je nastajati Mirina obsežna knjižna serija z naslovom Kozmična telepatija ali modrost onkraj misli in slišnega zvoka preteklosti za prihodnost.
A prva knjiga, ki jo je Mirit napisala, (še) ni o zvoku, temveč o konjih: »Konji – naše pravljice« (1995), v kateri je popisala etnološko gradivo vezano na furmanstvo v Selški dolini in Sorici ter na osnovi pripovedovanj spisala zanimive zgodbe, ki so se spletle med ljudmi in temi čudovitimi bitji; pridala pa je tudi zanimiva opažanja o psihologiji konj. Tudi sama je rastla ob dveh družinskih konjih – Pepetu in Tincu. Je pa tudi velika ljubiteljica živali. Skupaj s tečajniki njene šole Veduna pogosto priskoči tudi s svojimi rokami na pomoč ogroženim živalim ali pa z glasbeniki ansambla Trutamora Slovenica / Vedun pripravi kak dobrodelni koncert za naše živalske sopotnike; da bi se jim z nabranimi finančnimi sredstvi lahko godilo bolje.
Leta 1995 Mira Omerzel-Mirit prične z rednimi tedenskimi in mesečnimi tečaji in delavnicami o zvoku, zavesti, brezpogojni ljubezni duše, o pozabljenih izročilih ljudstev sveta, starodavnih šamanskih zdravilnih tehnikah ter s tečaji za razširitev zavesti in zavedanja (shiki rjoho-reiki; kar je kasneje dodelala v tečaje z imenom kozmična resonanca). Februarja1993 je Mirin soprog Matija v drncu padel z drvečega konja (opisano v prvi knjigi knjižne serije Kozmična telepatija). Tudi sama je letela s konja, ki se je prav tako ustavil v galopu, saj je posnemal svojega starejšega brata Pepinija. Mož je padel na hrbet na oster kamen, Mirit pa je pristala na nogah. V borih dveh ali treh sekundah se je v njeni zavesti odvil film življenja in zavedanje, kaj se dogaja in kaj mora storiti. Položila je partnerju roko na hrbet in skoznjo je stekla bleščeča svetloba in močne zdravilne energije. Mož je vstal brez bolečin in odjahal domov. Kljub velikemu hematomu na hrbtu in večtedenskem popolnem mirovanju zatem tako ni ostal hrom, Mirit pa je s to izkušnjo postala zdravilka. Skoznjo je namreč stekla spontana kozmična iniciacija. Po prehodu na življenje brez hrane (prvič spontano decembra 1994, trajno pa avgusta 2000) je skoznjo pričeli teči tudi vse močnejši tokovi Univerzalne življenjske energije. Sposobnost uglaševanja z zvezdami, s planeti, Soncem, z Zemljo in ljudmi se je odstrla. Pozimi 2001 je pričela ljudem deliti t. i. kozmične in iniciacije, to je podpirajoča zvezdno-planetarna frekvenčna valovanja. Iniciacije mesečno potekajo še danes. Spomladi 1995 je imela v Ljubljani prvo predavanje o vplivu zvoka na živa bitja in okolje. V letu 1997 so pričele teči delavnice z naslovom „Transcendenca zavesti in zvoka“. Istega leta (1997) je Mira Omerzel-Mirit na FF v Ljubljani (Oddelek za muzikologijo) uspešno zagovarjala doktorsko disertacijo na temo zgodovinskega razvoja »predklasičnega« ljudskega inštrumentarija od paleolitika do našega časa na slovenskem etničnem ozemlju“.
V inštrumentalnem duu ali skupaj v vokalno-inštrumentalnem triu je ansambel nastopil kot ambasador slovenske kulturne dediščine s predstavitvami ljudskih glasbil in pesmi slovenskega etničnega ozemlja po Sloveniji in nekdanji Jugoslaviji, v Italiji in Avstriji, Nemčiji, Belgiji, Franciji, Švici, na Nizozemskem, na Madžarskem, v Belorusiji, v ZDA in Kanadi, v Egiptu in Grčiji ...
Na Lucijino (12. decembra) 1999 je prvič nastopil tudi Mirin novi ansambel – ansambel Vedun. Mirit je z glasbenimi sodelavci pričela muzicirati še z glasbili različnih ljudstev sveta; sprva kot ansambel za transcendentalno izkušnjo zvoka, sedaj pa ansambel za staro in meditativno glasbo ter transcendentalni zvok ljudstev sveta. Glasbeno ustvarjanje je postajalo namreč vse učinkovitejša zvočno-energijska terapija, hkrati pa je tudi orodje samozdravljenja in razširjanja zavesti. Po letu 2005 glasbenica in medij – Mirit ob podpori glasbenih sodelavcev opravlja tedensko tudi izjemno kozmično zvočno-energijsko kirurgijo. Doseganje te ravni je seveda naravnost čudežno. S tem glasbeniki vračajo glasbi njeno kdo ve kdaj že pregnano in pozabljeno zdravilsko in svečeniško vlogo ter prakso.  Ansambel Vedun je »otrok« ansambla Trutamora Slovenica, izvajalci so večinoma isti  (jedro obeh tvorijo poleg Mire še Mojka Žagar in Tine Omerzel Terlep). Delovanje ansambla Vedun izkazuje njihovo vse subtilnejše prodiranje in dojemanje večnih duhovnih resnic v  zvočnih tradicijah – pa ne samo slovenski, temveč tudi svetovni;  dokazuje duhovno rast v nadčasovnih sporočilih različnih kultur, ki tudi sodobnikom prinašajo skrivna sporočila o zakonitostih bivanja.
V jeseni 1999 je sestavila še ansambel Truta (izvajalci isti), ansambel za oživljanje ljudske in umetne glasbe od srednjega veka in renesanse do danes. Od leta 2008 se vsa ansambelska prizadevanja in izkušnje izkazujejo pod enim imenom: ansambel Vedun.
Koncertna dejavnost ansamblov Trutamora Slovenica in Truta je zasnovana na Mirinem etnomuzikološkem terenskem, raziskovalnem delu in skupnem umetniškem iskanju. Za vsako minuto odrske predstavitve (zvočna slika se povsem menja vsake dve do tri minute) je potrebnih tudi več let raziskovanj. Z LP gramofonskimi ploščami, zgoščenkami, TV in radijskimi oddajami ter obsežno znanstveno (etnomuzikološke študije in knjige) in umetniško bibliografijo ohranjam s sodelavci tudi zanamcem zvočno in duhovno izročilo naših prednikov v kar se da izvorni obliki, kot vreden spomin. In opomin na današnje glasbeno in duhovno siromašenje. Kot spomin na pestrost in mehkobo slovanske in staroslovenske duše. Kot opomin, da lahko ovržemo pogosto slovensko »hlapčevsko« miselnost. Če le sledimo in cenimo tudi modrost lastne tradicije ter se z lastno izjemnostjo uvrščamo v širši prostor. Čeprav smo delček večje evropske in planetarne celote, nas zato tudi restavriranje zvočne zgodovine lahko utrjuje v lastnih vrednotah. Vse arhivske rekonstrukcije in umetniško poustvarjanje in ustvarjanje pa so hkrati tudi pričevalna nasprotja popularnim popačenkam glasbenega izročila, vse modnejšim v času, ki ga živimo.
Več kot deset let je bil ansambel Trutamora Slovenica samcat na koncertnih odrih. Pomagal je z zvokom in besedo, mitom in legendo, pravljico in péto bajko, razkrivati slovenskemu življu in tujcem našo lastno kulturno bitnost in zgodovino ter zvočni utrip slovenske duše. Desetletje zatem je ansambel dobil vrsto posnemalcev in slovensko ljudsko glasbeno izročilo je pričelo doživljati najrazličnejše usodne spremembe. Še zlasti po letu 2000 je bilo vse več ansamblov »na ljudsko temo«. Mirino in ansambelsko izvajanje pa po treh desetletjih in pol še vedno ostaja zvesto svojim prvim zavzetim namenom revitalizacije slovenskih ljudskih pesmi, plesov, melodij in glasbil, in sicer v stilu vokalno-inštrumentalnih sestavov za staro glasbo. Kot kustosi v galeriji ljudskega zvoka še danes (v ansamblu Vedun) predstavljamo slovensko ljudsko glasbeno tradicijo, to je arhivske in terenske zapise kot očiščene »muzejske predmete«, pretkane z lastnim interpretativnim doživljanjem in postavljene na razstavni odrski prostor ob bok glasbenim draguljem iz drugih kultur.
Ustvarjalni zagon članov ansamblov se izrisuje v sedemletnih ciklusih. Prvemu sedemletnemu obdobju raziskovanja slovenskih ljudskih glasbil in zvočil dr. Mire Omerzel ‒ Mirit, ki je raziskovalno poslanstvo pričela že v najstniških letih, je sledilo najprej obdobje odrskega predstavljanja ljudskih glasbil in pesmi, nato sedemletno obdobje raziskovanja in razvijanja glasovnih zmožnosti. V četrti sedemletki se je ansambel globoko usidral v raziskovanje najglobljih skrivnosti zvoka in izročila ter oblikotvornosti frekvenčnega Univerzuma, v katerem živimo. Zvočni Misteriji so kot tenkočuten kompas že tisočletja v odmaknjeni preteklosti prednikom narekovali prodiranje v transcendentalno »resničnost« sluha, drugih čutil in nadčutil ter zavesti in s spoznanji v svetovih onkraj pogojevali zvočne danosti, obliko in uglasitve ljudskih glasbil in celo tematike pesmi. Vsakih sedem let Vedunci dodajo svojim prizadevanjem in ustvarjanju še nov segment, ali kot pravijo, spustijo se še globlje v bit zvoka. Zanima jih ne samo kaj in kako, temveč tudi zakaj je tako. Glasbi tako vračajo starodavno staroveško in starosvetno urejajočo moč, svečeniško noto in sposobnost zdravljenja.
Za svoje delo je dr. Mira Omerzel – Mirit prejela številna priznanja, deležna pa sta jih bila tudi oba ansambla (več informacij na www.trutamora-slovenica.si in www.vedun.si), ki sta gostovala na vseh celinah. Zvočno poslanstvo Mirit opravlja tudi skupaj z Mojko Žagar – glasbenico, pedagoginjo, terapevtko nege glasu (prvo te vrste pri nas). Že v predšolski dobi se je ansamblu pridružil Mirin sin Tine Omerzel Terlep, sicer diplomirani inženir strojništva, a predan glasbenik in glasbenik-terapevt, ki je zavestni duhovni iskalec že od desetega leta starosti. Je tudi Mirin pomočnik in naslednik pri kozmični zvočni kirurgiji. Leta 2014 se je ansamblu pridružil Igor Meglič – profesor klasične kitare in prav tako zvočni terapevt Mirine šole Veduna. Poleti 2015 pa je ansambel povabil k muziciranju še akademsko glasbenico (violinistko) Polono Kuret, prav tako tečajnico katedre Veduna. Vsi glasbeniki ansambla Vedun delujejo in muzicirajo v transcendentalnem stanju zavesti ter tako posegajo na ravni onkraj fizičnega, kjer se poraja vse obstoječe, tako duhovno kot materialno.
Zgoščenke in koncerti ansambla Vedun so umetniško terapevtske stvaritve. Glasbeniki-mediji-terapevti, ki še vedno zavzeto razvijajo svoje sposobnosti, v transcendentalnem stanju zavesti kanalizirajo zvok oz. zvočne kvalitete Izvorne življenjske energije ali Inteligence vesolja ter tako v prostor in v sedanjost ter med ljudi vnašajo urejajoče zvočno pulziranje, ki širi zavest, globoko ozavešča in ureja ter omogoča duhovno rast in (samo)zdravljenje. Z različnimi šamanskimi glasbili ljudstev sveta je dogodek prodornejši, učinkovitejši in pestrejši. Med kanalizirani medijski zvok glasbeniki prično vpletati še svete pesmi različnih kultur, ki jih pojó tudi v pozabljenih glasovnih tehnikah, s katerimi še dodatno okrepijo urejajoč namen in učinek spontanega ali kanaliziranega zvoka. Z zvočnimi valovanji povezujejo kozmično (duhovno) in zemeljsko, telesa in duše poslušalcev. Vsak koncert je svojevrstni obred in iniciacija hkrati, ki ponuja ob terapevtskih učinkih tudi umetniški užitek. Zato njihovi koncerti ne smejo manjkati predvsem v času ekvinokcijev in solsticijev ali enakonočij in sončnih obratov (na različnih lokacijah). Vrsto let je v tem času trio Omerzel – Žagar – Terlep podarjal ljudem (brezplačne) koncerte – za rast in samourejanje. V letih 2014 in 2015 se ansambel prenovi in pomladi z novima članoma.
Glasbeniki pa se docela spustijo še v novo izkušnjo: v muziciranje v transcendentalnem stanju zavesti, ki je bilo nekdaj spoštovana sposobnost in v preteklosti celo edina čislana glasbena praksa, ki pa se je do danes žal skorajda docela izgubila, čeprav je tovrstno izvajanje zelo učinkovito in urejajoče na vseh ravneh resničnosti, zavesti, telesa in duha. Dogodilo se je spontano. Mirit je za dolgo časa doživela spontan šamanski trans, v katerem so zvoki pričeli odzvanjati iz grla ali izpod prstov povsem drugače in nenaučeno. In že je bilo tu novo ustvarjalno poglavje. Ekološki koncert (z drugimi glasbenimi skupinami) v jeseni 1999 proti gradnji elektrarn na Savi Dolinki (Bled) je bil prvi te vrste. In zatem je Blejsko jezero ostalo še naprej neokrnjeno. Petje in igranje v transu izvajalce in poslušalce povezuje v celovito sobivanje z Univerzalnim Logosom in obenem razkriva modrost in prikrite ravni zvoka ter spremljajočih energij in mnogih razsežnosti zavesti in zavedanja naših davnih planetarnih prednikov. Kanalizirani zvok ni nikoli enak, je vselej neponovljiv in unikaten. Sestavlja, pa tudi razstavlja, če je potrebno. Kozmično-telepatske medijske sposobnosti glasbenikov pa frekvenčno ali neslišno zvočno in energijsko valovanje spreminjajo v slišno muziciranje. Za razvoj te spretnosti so glasbeniki potrebovali več desetletij (skoraj tri!) urjenja in zavestne duhovne rasti. Vedunovi koncerti so povsem spremenili tudi zvočno prejo ansambla Trutamora Slovenica. Vselej so tudi terapevtski, istočasno pa tudi izpričevanje nekdanje »svečeniške« glasbene rabe, v kateri se srečujejo Izvorna življenjska energija – neslišni in slišni zvok – kozmično‑zemeljske zakonitosti miru, lepote in harmonije. Blagodejno sozvočje. Glasbeniki so sprejeli svojo odgovorno vlogo umetnikov-duhovnih učiteljev in zdravilcev hkrati.
Človek je mnogodimenzionalno bitje, podobno kot zvok. Da bi dojeli to mnogorazsežnostno bivanje, so potrebna različna življenjska izkustva, tudi boleča. Mirit in z njo ansambel  zato sestopi iz aktivnega koncertiranja za celo desetletje (1999 – 2009). Le tu in tam še organizirajo kakšen koncert, da ostanejo odrsko »živi«. Po osamosvojitvi (1991) Cankarjev dom, kjer so letno od ustanovitve nastopili enkrat do dvakrat, ni več njihov dom. Pričenja se tržno obnašanje organizatorjev in predalčkanje. Le kam bi uvrstili nenavaden ansambel Vedun? Nikamor!? A glasbeniki se niso dali. Marsikdo bi odnehal, Vedunci pa so še naprej vsaj enkrat ali dvakrat letno darovali Slovencem (brezplačen) koncert – za dušo. Tako že dve desetletji in pol. In delujejo naprej. Bi zmogel to še kdo?
Decembra 1999 je Mirit osnovala torej še ansambel za meditativno glasbo in transcendentalno izkušnjo zvoka – ansambel Vedun, ki je konec leta 1999 posnel svojo prvo zgoščenko z zvočno-energijskim urejanjem in zdravljenjem z zvokom z naslovom „Vedun“.
Leta 2000 je ansambel Trutamora Slovenica prejel priznanje Andragoškega centra Slovenije za življenjsko delo. V letu 2000 so s TV Slovenija posneli še oddajo "Zvočnost slovenske duše ", v letih 2002 - 2004 pa s tonskimi mojstri Radia Slovenije še nosilec zvoka (dvojno zgoščenko) " Zvočnost slovenske duše", ki je izšla v maju 2005 pri ZKP Radia Slovenija, nato pa še dvojno zgoščenko “Od Miklavža do Treh kraljev/decembrsko obredje naših prednikov, ki je pri isti založbi izšla v decembru istega leta. Glasbeniki so ohranili vlogo kustosov–restavratorjev in svojemu delovanju dodali še novo noto: vlogo glasbenikov–svečenikov–zdravilcev, ki postaja iz dneva v dan vse močnejša, učinkovitejša, prodornejša ... Po obletničnem koncertu ob 30-letnici delovanja (2008) glasbeniki delujejo le še pod imenom Vedun. Da se ne bi pozabilo in ohranilo, kar je vredno za slovenski živelj, hkrati pa prebudilo pozabljene starodavne glasbeno-terapevtske prakse.
Dr. Mira Omerzel - Mirit je leta 2004 prejela Štrekljevo nagrado za izjemne dosežke na področju zbiranja in ohranjanja slovenskega ljudskega blaga v besedi in pesmi. Za izdajo zgoščenk slovenske glasbene dediščine "Zvočnost slovenske duše " in “Od Miklavža do Treh kraljev“ je bil ansambel Trutamora Slovenica leta 2007 nominiran za nagrado Prešernovega sklada (a Prešernove nagrade do sedaj sicer ni prejel), leta 2008 pa je za svoje delo ansambel Trutamora Slovenica/Vedun prejel nagrado J. Betetta, ki jo podeljuje Društvo glasbenih umetnikov Slovenije za umetniške dosežke na področju poustvarjalne glasbene umetnosti.
Leta 2001 je Mirit ustanovila šolo Veduna  ‒ slovansko-pitagorejsko katedro za razvoj zavesti in harmoniziranje z zvokom:  za spoznavanje duhovnih modrosti izročil ljudstev sveta in življenja samega. Veduna ima vsakotedensko odprta vrata za tečajnike, ki jih samorazvoj, zvočno izročilo in boljše življenje zanimajo. Delovanje se odvija v obliki tečajev, iniciacij, predavanj, koncertov, knjig in osebne pomoči ter svetovanja ljudem.
Leta 2005 Mira priključi svojim že utečenim delavnicam še tečaje, t.i. intenzive, na katerih odkriva ljudem (ob pomoči ansambla) Misterije zvoka in prezrte modrosti življenja: »Veliki Misteriji kirurgije zvoka / šamansko obredno potovanje v center galaksije, Zemlje in sebe«, ali pa tečaje z naslovom »Misteriji zvočne tehnologije in duhovne kirurgije legendarne Lemurije v različnih kulturah sveta«, pa »Veliki Misteriji kirurgije zvoka ali šamanski skok z modrostmi ljudstev sveta v izzive nove dobe« ali »Veduna obujanje duhovnih modrosti in Misterijev življenja / devetstopenjsko šamansko iniciacijsko potovanje skozi kozmične in zemeljske portale ter iskanje ravnovesja z zvokom in modrostmi različnih kultur«; sledijo še prav tako enoletni cikli z naslovom »Veduna obujanje duhovnih modrosti in Misterijev življenja / staroslovenska in slovanska starosvetnost«.  Minuli koncerti pa so nosili zanimive in povedne naslove: Vilinska nit zvočne preje, Predivo slovenskih ljudskih pesmi in glasbil, Slovansko tkanje zvoka in duha, Zvočno tkanje ljudstev sveta, Zvočne podobe Zemlje, Spletanje glasov preteklosti za prihodnost, Blagozvočje pozabljenih glasbil v melodijah sveta, Starosvetni zvok slovanske duše, Čarobni glasbeni jeziki in glasbila kultur sveta ...
Ob tem pa Mirit ob podpori ansambla Vedun opravlja še izjemno in v svetu redko t.i. kozmično zvočno-energijsko kirurgijo. Tudi kozmična zvočno-energijska kirurgija, ki jo skozi medija (dr. Miro Omerzel – Mirit ob pomoči ansambla Vedun) opravlja božanski zvok Izvorne Inteligence ali Univerzalnega Logosa ter Mojstri, kot po ljudsko imenujemo delujoče frekvenčno (zvočno) valovanje iz Vira našega življenja, je Milost in dar brezmejne Kozmično-zemeljske Zavesti ali Brezmejnega Univerzuma v nas in izven nas. Zvoki porojeni v transcendentalnem stanju zavesti glasbenikov-medijev-terapevtov so kirurško orodje izjemne zvočne kirurgije. »Kirurški« zvok je vselej drugačen in neponovljiv, neponovljiv kot trenutek ali človek sam, ter operira na ravneh duha in vseh teles – etrskih in fizičnih.
Višjedimenzionalni slišni in neslišni zvok Izvorne življenjske energije, ki ga kanalizirata Mirit in ansambel Vedun tako na koncertih kot na tečajih in kirurgijah, podpira človekovo iskanje ravnovesja in samozdravljenje ter duhovno rast in razvoj sposobnosti. Mediji Mirit in ansambel z zvočno‑energijsko meditativno kopeljo in zvočno kirurgijo uvajajo v duha in telesa, kar ljudje potrebujejo oz. dovajajo manjkajoče frekvence, ki so nujne za ravnovesje, radost in mir. Podobno učinkujejo tudi Mirine kozmične iniciacije, ki jih je pričela podeljevati ljudem pol leta za tem, ko je pričela živeti brez hrane, pozimi 2001. Kar nekaj časa je potrebovala, da je razumela, kaj se ji dogaja: zvok, ki je prihajal iz njenega grla, se je docela spremenil, prav tako energijski tokovi. Ti so postali še prodornejši in učinkovitejši v uglaševanju razglašenega (tudi zdravja, okolja in odnosov).
Mirit z glasbenimi sodelavci ozvočuje in prizemljuje torej tudi tiste vibracije, ki razgrajujejo energijske blokade nemirnih, stresnih in rušilnih čustev in misli. Vendar se ta prenos ne odvija po logiki ali človekovem umu. Zvočne kopeli in zvočna kirurgija se spuščajo med ljudi po Milosti Univerzalnega Logosa ali v skladu z Univerzalno (imenovano tudi Božansko) Inteligenco življenja; preurejajo, kar je potrebno, kar si prisotni želijo in kar seveda tudi zmorejo dojeti in sprejeti. Transcendentalna zavest tako postane nosilka kirurškega orodja učinkovite in nekrvave zvočne kirurgije, katere zvok je vedno drugačen, odvisno od potreb. Kanalizirani ali spontani zvok, spuščen iz neslišnih svetov v slišni in fizični svet, je pomoč v procesih preobrazbe na poti do sreče, harmonije in obilja. V Mirini kozmični zvočno-energijski kirurgiji pa deluje še vrsta kozmičnih frekvenčnih valovanj ali entitet/Mojstrov, ki jih medij – Mirit pritegne v zvočno-energijsko delovanje. Zato tudi koncert ni le koncert, je mnogo več: posebno doživetje in vibracijska »kirurgija« hkrati. Tudi ko Mirit govori ali predava, poteka kozmična kirurgija, spontana in živa. Mirit in glasbeniki ansambla Vedun so sprejeli novo vlogo – vlogo prebuditeljev in svečenikov – zdravilcev. V kirurgiji prisotnim zato pomaga tudi zvočno izražanje, da izkričijo bolečino, poleg tega pa tudi radostno gibanje telesa in ples.
Dandanes smo žal priče pravi modi duhovne izpraznjenosti ali duhovnega materializma. Vsi se radi predstavljajo kot mediji in zvočni terapevti, čeprav o tem ni nikjer ne duha ne sluha. Improvizacija in trenuten navdih pri igri še ne pomenita medijskega prevajanja neslišnega izvornega frekvenčnega valovanja v fizični svet ali v sfere slišnega zvoka. Gre za povsem različni kvaliteti zvoka! Medijsko kanalizirani zvok namreč docela drugače učinkuje in ga ni mogoče niti primerjati z običajnim slišnim zvokom, ki ga ustvarja naš um običajne zavesti ali umsko pomnjenje. Danes pa so ljudje v najrazličnejših duhovnih ponudbah takorekoč na vsakem koraku deležni »zdravilnih« zvočnih kopeli, ob tem pa se sploh ne zavedajo pasti in nevarnosti tega, kar počnejo, in ponujenih zvočnih terapij. Kar ne vidiš, ne razumeš in ne slišiš, menda ne boli. A ni tako. Vse se slej ko prej vrne. Velja biti resnicoljubnejši in treznejši do tega, kar človek zmore.
»Da bi človek postal učinkovit zvočni terapevt, nikakor ne zadošča nekaj delavnic in tamkaj pridobljeni certifikat. Medij pa se rodi. Pa tudi to še ni dovolj. Vse življenje poteka raziskovanje tovrstnih življenjskih izkustev in prebujanje lastnih sposobnosti. Prisluškovanje vsem ravnem zvoka je sposobnost izjemnih in težko dosegljivih širjav zavesti, saj zvok ni le slišni, ampak se najprej poraja na pretanjenih ravneh duše, na neslišnih ravneh. Delovanje in zdravljenje z zvokom je še kako odgovorno, saj je zvok pravzaprav vse: tako otipljivo kot tudi neotipljivo. Mirit vedno znova opozarja na svojih predavanjih, delavnicah in koncertih tako na zdravilne učinke zvoka ali na nevarnosti, ki jih prinaša izpostavljanje zvoku ali različnim rušilnim frekvenčnim valovanjem, ki niso z nami v resonanci ali v sozvočju. In le človek resnično široke ali prebujene zavesti in vrojenih šamanskih – a ne zgolj priučenih – sposobnosti, ki jih je v sebi vztrajno prebujal skozi leta življenja, leta duhovne rasti in dela na sebi, bo zmogel kot medij kanalizirati t. i. vódeni zvok Izvorne življenjske energije ali Univerzalne Inteligence. Znal bo prevajati iz Vira življenjskega toka natanko tiste zvočne energije, ki jih v danem trenutku prisotni potrebujejo. Zelo zavajajoče je ponujati ljudem priložnost, da bodo z obiskom nekaj tečajev za zvočne terapevte tudi resnično dobri zdravitelji z zvokom. Ne bo šlo!
Fizični ali slišni zvok, ki je kreacija našega uma, je zgolj neko vzorčno frekvenčno valovanje, ki pa je lahko v danem trenutku za posameznika primerno ali neprimerno, saj vsak individuum zahteva ali potrebuje edinstveno in neponovljivo vibracijo. Vsi smo namreč unikatni ali svojstveni. Za ravnovesje in zdravje potrebujemo vselej določen  neponovljivi zvok, ki pa se na koncertih in v skupnih druženjih in masažah sme širiti nadvse previdno. Po izboru. Če je neke zvočne vibracije preveč ali je napačno izbrana, lahko človekovo ravnotežje zruši. Vsakdo pa bo vselej želel vsrkati le tisto, kar ga podpira in uravnoveša. Zato ni dovolj le vedeti, kako so inštrumenti (gongi, sklede...), ki jih pri zvočnem terapevtskem delu uporabljamo, uglašeni, ali katera frekvenca morda učinkuje na posamezne organe ali čakre in kaj jih uravnoveša, pa odpira srce ali širi zavest in razgrajuje potisnjeno bolečino ... Potrebno je tudi vedeti, koliko tovrstnega zvoka kdo potrebuje za pozitivno učinkovanje in harmoniziranje. To ve izurjen medij (Mirit je zato leta 2012/13 v okviru katedre Veduna ustanovila terapevtsko šolo – Veduna dotik). Če temu ni tako, je efekt defekt. In namesto novega ravnovesja dosežemo le to, da zrušimo težko vzdrževano skladje v sebi. Le t. i. kozmični telepat zelo široke zavesti (in taki so tudi v svetu zelo redki, Mirit pa je verjetno edina pri nas) v povezavi z Inteligenco Univerzalnega Logosa, ki jo zmore izslišati, ve, katero frekvenco v danem trenutku posameznik ali občestvo potrebujeta, kakšno zdravljenje in kako dolgo, ter skozi svojo zavest in um sprejme tudi potrebna sporočila, ki odpirajo ljudem pot v boljše. Če o tem odločamo zgolj s svojo razumsko izbiro zvokov na temelju priučenega znanja in duhovne nezrelosti, lahko žal tudi zgrešimo in škodujemo. Priučenih zdravilcev se v okviru tradicionalnih znanj zato bojijo. Um ni vseveden, odprti um oz. zavest pa. Pravzaprav mu ni treba nič vedeti – le poslušati mora znati. Tega zavedanja je vse premalo, tako med uporabniki kot terapevti. Pa tudi mešati ne gre obeh zvočnih pristopov, saj se lahko učinkovanje medsebojno izničuje. Ansambel Vedun pa se še vedno uri v rabi obeh zvrsti zvoka ter odpira in prebuja še nove dimenzije zvočno-energijske rabe.
Mirit ne raziskuje in le ponovno obuja staroslovenske in staroslovanske duhovne ter zvočne tradicije (je pa varuhinja njune modrosti) in znanje o zvoku in duhu, temveč oživlja tudi modrosti drugih kultur; vse pa povezuje v edinstveno celovito planetarno učenje. Kot zdravilko šamanko in duhovno učiteljico, varuhinjo (t. i. wisdom keeper) staroslovenske in staroslovanske modrosti ter medkulturno povezovalko (t. i. runner) so jo prepoznali tudi modreci drugih kultur. Leta 2007 prejme Častno priznanje za življenjsko delo na področju osebne in duhovne rasti, zdravega načina življenja ("Sončna osebnost 2007"), ki ji jo je podelila slovenska duhovna srenja, kar pomeni, da so njeno delo opazili tudi slovenski svetlobni bojevniki in da so njena prizadevanja pomembna tudi za duhovno evolucijo slovenskega življa.
V letu 2008 je izšla druga zgoščenka ansambla Vedun z naslovom „Veliki slušni Logos Univerzuma - Letni solsticij“ in prva iz cikla „Štirje letni časi“. Obe zgoščenki služita za sproščanje, razvijanje zavesti in samozdravljenje s kanaliziranim medijskim zvokom. V letu 2009 je izšla druga zgoščenka iz cikla „Štirje letni časi“ - „ Zvočna preja s svetimi pesmimi in glasbili ljudstev sveta – Jesenski ekvinokcij“ s svetimi pesmimi različnih kultur in šamanskimi glasbili ljudstev sveta ter s kanaliziranim zdravilnim zvokom. Tudi slednji dve zgoščenki sta namenjeni duhovnemu urejanju in zdravljenju. Imeniten in dovršen je zadnji album ansambla Trutamora Slovenica – dvojni album „Vilinska nit zvočne preje / šamansko obredje naših prednikov“ (2011), na katerem so izvajalci združili pevske in instrumentalne zmožnosti in sposobnosti obeh ansamblov – Trutamore Slovenice in Veduna. Album predstavlja najimenitnejše slovensko glasbeno izročilo v novih ustvarjalnih razsežnostih in globinah. Posamezne pesmi in melodije so izvedene podobno, kot so jih izvajali naši davni predniki – na starosveten (šamanski) način, tudi s spontanim nenaučenim zvokom.
Vrh Mirinih pisanj sestavlja njena knjižna serija devetih knjižnih enot, ki nosi krovni naslov „Kozmična telepatija ali modrost onkraj misli in slišnega zvoka preteklosti za prihodnost“. Serija nastaja od leta 2000, ko je Mirit raziskovalna sla in pot vodila po svetu med poznavalce skrivnostnih in skritih modrosti; med modrosti, ki jih med ljudmi (še manj pa v knjigah) ni moč najti. Raziskovalna zagnanost jo je vodila tudi med modrosti o notranjem (neslišnem) ali transcendentalnem zvoku, ki  ga je mogoče doseči ali z notranjim sluhom izslišati le z izkustvom in s predanostjo, s širjavami zavesti.  Odstirali so ji njegove plasti in moči modreci, šamani, zdravilci in svečeniki v Indoneziji, bivanje med indijanskimi plemeni severnoameriške Arizone ali med majevskimi potomci Južne Amerike, med duhovnimi iskalci v Tibetu in Indiji, Braziliji, Avstraliji, na Havajih in Filipinih, pa sibirski šamani v Tuvi in Hakasiji, v Egiptu, Grčiji, po Evropi in Balkanu. Tako se je v njenem znanstvenem in umetniškem delu ter duhovnem poučevanju (še zlasti od leta 1994) povezalo raziskovanje slovenske glasbene dediščine z arhetipskim zvočnim jedrom Evrope, novoveško pa s staroveškim in brezčasnim, zemeljskim in kozmičnim ... V posameznih knjigah Mirit pojasnjuje na temelju večletnih raziskav (do leta 2015 desetletje in pol trajajočih) starodavne modrosti o zvoku iz preteklosti za prihodnost ter različne duhovne prakse in načine samourejanja. Naslovi knjižnih enot so:
1. ŽIVLJENJE BREZ HRANE IN VEČNOST DUHOVNIH SPOROČIL severnoameriških Indijancev (izšla 2011);
2. BREZMEJNE POJOČE VEZI TELESA IN DUHA mehiških Majev (v dveh knjigah) /  I. del - Razsežnosti brezčasja in večnosti v kulturi Majev, II. del - Zvočna alkimija, duh, duša in zavest starih Majev (oba dela sta izšla 12. decembra 2012; ostale knjige, čeprav 80–90 %  dokončane, pa še čakajo na izdajo);
3. ALKIMIJA SOZVOČJA ZEMLJE IN NEBA prazgodovinske modrosti in sibirskih šamanov;
4. MISTERIJI ŽIVLJENJA, SMRTI IN DUŠE v starovedskem izročilu indonezijskih Balijcev;
5. BREZČASNO TKANJE UMA IN OBILJA havajske tradicije ka-huna;
6. DUHOVNA IN ZVOČNA KIRURGIJA V PORTALIH UGLAŠENOSTI Aboridžinov, Brazilcev in Filipincev;
7. ZVEZDNA MAGIJA IN KLJUČI ŽIVLJENJA starih Egipčanov in starih Grkov;
8. ZVOČNA PREJA LJUBEZNI V TKANINI ODNOSOV v indoevropski, slovanski, kelto-ilirski in staroslovenski dediščini;
9. SVETLOBNO-ZVOČNE NITI PESMI, MITOV IN PRAVLJIC Staroslovencev.
Tudi zbirka duhovnih sporočil v verzih ZVOČNE PODOBE PREBUJENE LJUBEZNI, ki jo je Mirit pisala oz. kanalizirala brez prestanka 24 ur, je svojstven dosežek. Knjižica devetindevetdesetih kanaliziranih sporočil v verzih in dvainpetdesetih kozmoglifov, ki sestavljajo zvočno-slikovne kode in odpirajo vrata v čudežne svetove zavesti, pripoveduje o človekovem življenjskem potovanju, o lepotah in zagatah duhovne rasti. Verzi govorijo o zvoku, ki je vse; tudi vidno in nevidno, slišno in neslišno. Zvok prebujene ljubezni pa je prežet z nepremagljivo močjo, ki oblikuje, ureja, zdravi in ustvarja. Človek je občutljivo glasbilo ali inštrument, ki je sposoben občutiti pritajena frekvenčna (zvočna) nihanja Zemlje, vesolja, zvezd in tudi zavesti drugih bitij. Aldebaran Alpha Tauri – je oranžna zvezda v ozvezdju Bika. Aldebaranin neslišni zvok odpira pot na višje ali širše ravni zavesti, v nove svetove ter v tišino brezmejne razsežnosti vsepovezanosti. Vibracije zvezde Aldebaran celijo mozaično celoto duha in telesa. Ta svetleča zvezda je bila cenjena že v starem Egiptu, pa med kabalisti in tudi srednjeveškimi alkimisti. Zvezdo Aldebaran, ki je v preteklosti simbolizirala tudi zvezdo usode, obilja in celo slave, je Mirit začutila kot vibracijsko prisotnost razkošja vsepovezanosti, kot uglašeno zvočno magijo in alkimijo zavesti ali duše. Povezovanje z dvojno zvezdo Aldebaran je Mirit popeljalo v povsem nove ustvarjalne razsežnosti: kot medij za prenos kozmične življenjske Inteligence in njene energije je pričela (brez prestanka) pisati v verzih. Nastala duhovna sporočila v verzih Mirit podarja duhovnim iskalcem in vsem, ki se v življenju sprašujejo, zakaj tako in kaj storiti, da bi bilo bolje. Kanalizirani ali vódeni medijski zvok in gib (v knjigi prisotna v obliki verzov in Mirinih spontanih risb oziroma kozmoglifov) pa sta orodji, ki operirata izven običajnega zavedanja, spuščata pa se skozi nadzavedno v zavedno in celo nezavedno, iz neslišnega v slišno, iz neotipljivega v otipljivo. Zato podobno kot spontani zvok ansambla Vedun ali Mirina predavanja oz. spontano ustvarjene misli in zavedanja ter sporočila tako tudi verzi s pridanimi kozmoglifi globoko urejajo in zdravijo dušo in telo. Duhovna sporočila v verzih so svojevrstno darilo na prehodu v zavest nove dobe.
In tu so seveda še koncertni posnetki in zgoščenke Mirinega ansambla Vedunglasbenikov ‒ zvočnih terapevtov ‒ medijev, s katerimi redno muzicira v transcendentalnem ali šamanskem stanju zavesti. Tako knjige kot tudi avdio‑video dela vodijo bralce in poslušalce na globlje ravni duše, v zvočno in življenjsko prvobitnost, k Viru življenja, v središče ali pravljične svetove človekovega duha. Zvočnemu jeziku Mirit in glasbeni sodelavci tudi z uglašeno (kanalizirano) besedo, blagozvočnimi harmonijami in s težko doumljivo in čudodelno zvočno »kirurgijo«, vračajo urejajočo moč, nekdanjo svečeniško noto in svetost. Omeniti velja gramofonske plošče in zgoščenke SLOVENSKE LJUDSKE PESMI IN GLASBILA (I., II.), ZVOČNOST SLOVENSKIH POKRAJIN (III., IV.), ZVOČNOST SLOVENSKE DUŠE (I., II.), OD MIKLAVŽA DO TREH KRALJEV/Decembrsko obredje naših prednikov (I., II.) in PRAVLJIČNI ZVOK PASTIRICE Z DRUMLICO (ljudske pesmi za otroke), serijo ŠTIRJE LETNI ČASI (z meditativno urejajočo glasbo in pesmimi sveta; izšli sta zgoščenki 1‒LETNI SOLSTICIJ in 2‒JESENSKI EKVINOKCIJ), zgoščenki BLAGOZOVČJE GRŠKEGA BUZUKIJA V MELODIJAH SVETA - 1 in 2. Prav posebno zazveni Vedunov tematski koncert z naslovom Blagozvočnost grškega buzukija v melodijah sveta ali Pozabljena blagozvočnost strun v melodijah sveta. Buzuki je tokrat osrednje glasbilo, ki zazveni na različne načine. Mirit je osvojil ob njenem obisku na Cipru leta 2011. Pa se je spet pričelo novo poglavje v ansambelskem koncertiranju. Grški buzuki je zanimivo glasbilo ‒ različica turške tambure, ruske balalajke, beneške mandoline, pa tudi sodobne kitare. Nanj je mogoče igrati podobno kot tudi na vse te njegove zgodovinske predhodnike. V Grčiji buzuki igrajo le moški. Njihova igra je zelo energična in pogosto groba. Pod Mirinimi prsti pa zazveni nežno in meditativno, a tudi odločno in vzneseno ‒ po žensko. Grki pravijo, da je Mirit menda edina ženska, ki ga igra javno na koncertnih odrih. In se čudijo. Mirit in Igor koncertno izvajata melodije različnih kultur, popularne melodije minulih časov, še zlasti pa stare ljudske, poleg tega pa še improvizirata in kanalizirata med poslušalce urejajoči zvok. Še raje pa iz njega izvabljata, kar jima duša in trenutnost velevata. Drugače igrata kot grški glasbeniki. Tudi zato je koncert, katerega glavno glasbilo je prav grški buzuki, nekaj posebnega in svojstvenega. Novo poglavje v buzuki muziciranju-doma in v svetu.
Tine in Mojka buzuki igro popestrita z ritmično spremljavo na arabsko-balkanska defa. Skupaj z Mirit tudi zapojeta. Tine ob Igorjevi spremljavi na maroški gimbri, ki je predhodnik grškega buzukija, tudi po tuvansko ‒ (alikvotno) grleno. Mojka predstavi še repliko več tisoč let stare kitajske okarine xun, Mirit pa buzukiju sorodne male havajske ukulele. Skupaj zapojó tudi grleno po staroslovansko in po cigansko. Iz klasičnega Vedunovega repertoarja in množice glasbil, ki jih glasbeniki običajno uporabljajo na svojih koncertih, lahko na Vedunovem buzuki koncertu ali na koncertu pozabljene blagozvočnosti strun zazvenijo tudi druga manj znana glasbila ‒ npr. afriški in sibirski šamanski bobni ter arabski defi, sibirski mikrointervalski čartan, slovanske cimbale in citre različnih vrst, ustne in nosne piščali različnih kultur ... Koncert sestavlja več sklopov iz različnih glasbenih tradicij: slovenske, bizantinske, arabske, dalmatinske, grške, sibirsko-tuvanske, slovansko-ruske, starogrške, kitajske, balkanske, ciganske ...
Zvoki trzajočih strun buzukija in tambur prodro v globine duše in srca. Blizu so občutenju slovanskih duš. Ko se um utiša, zvočna reka teče spontano. Tišina trans‑zavesti omogoči izslišanje pretanjenih zvokov duha in srca, življenjskega polja, ritmov Zemlje, zvezd in vesolja; omogoči pa tudi nadčutno zaznavanje in povezovanje glasbenikov s svojimi glasbili in poslušalci, z Univerzalnim življenjskim tokom ter drug z drugim.
S TV Slovenija / z glasbeno redakcijo (zanjo Danica Dolinar) sta ansambla Trutamora Slovenica / Vedun  posnela tudi številne koncerte, še zlasti tiste obletnične. Poleg tega je v vseh ustvarjalnih letih Mira posnela vrsto radijskih in TV intervjujev ali pa je skupaj z glasbeniki obeh ansamblov Trutamora Slovenica / Vedun sodelovala v različnih oddajah in pogovorih (najpomembnejši so navedeni v bibliografiji). Zadnji koncert v letu 2015 je nastal ob 35-letnici ansambelskega delovanja (2013) z naslovom ZVOČNE PODOBE SVETA IN SLOVENSKE DUŠE s pozabljenimi pesmimi in glasbili preteklosti. Ta posnetek predstavlja nekakšno sintezo ansambla pred njegovo posodobitvijo in razširitvijo. Miri, Mojki in Tinetu sta se v letih 2014 in 2015 pridružila še dva glasbenika – Igor Meglič (akademski kitarist) in Polona Kuret (akademska violinistka). Poleg tega je Mirit  (razen prve in druge LP gramofonske plošče, ki sta izšli pri RTV Beograd) financirala vse svoje raziskovalne, ustvarjalne in ansambelske projekte – od raziskovalnih poti do avdio in video posnetkov ter knjižnih del.
V letih 2002 – 2005 so posneli za radijsko hišo dva dvojna albuma: »Zvočnost slovenske duše« in »Od Miklavža do Treh kraljev / srednjeveške, renesančne in ljudske pesmi in glasbila decembrskega obrednega časa slovenskega etničnega ozemlja in sosednjih evropskih dežel«.
TV posnetki koncertov ansambla Vedun so zanimivi. Nastali pa so v produkciji TV Slovenija ali v zasebni snemalni hiši Cebram (samozaložba). Tak je npr. posnetek koncerta na zimski solsticij (21. decembra 2009) v galeriji Equrna z naslovom »Zvočno tkanje decembrskih obrednih pesmi z glasbili ljudstev sveta«. Koncert je bil predvajan v dveh delih.
V lastni finančni produkciji (kot večina vseh Mirinih in ansamblovih del) je nastal tudi DVD z naslovom »Zvočne podobe Zemlje s pozabljenimi pesmimi in glasbili preteklosti« (ob 35-letnici glasbenega delovanja ansamblov Trutamora Slovenica in Vedun ter po več kot 40 letih etnomuzikoloških raziskovanj dr. Mire Omerzel - Mirit). Tudi ta koncert (v dveh delih) je bil predvajan prvič spomladi 2015.
Iz znanstveno-raziskovalnega dela in umetniškega delovanja je izšla tudi Mirina knjižna serija 12 knjig PREJA VEČNOSTI – 12 duhovnih zgodb in pravljic. V njih bralcem (malim in velikim »otrokom«) odkriva zaklade duše in vsepovezane zavesti, poti duhovne preobrazbe in odgovore na brezčasna vprašanja, ki jih duhovnim iskalcem zastavlja življenje. Podobno kot knjige iz knjižne serije KOZMIČNA TELEPATIJA tudi knjige iz te serije temeljijo na modrostih različnih kultur (do sedaj je izšla le 1. knjiga z naslovom POTOVANJE NA VRH SVETE GORE). Krogotok življenja in ustvarjanja je sklenjen. Mirit je dokončala še 4 pravljice (majevsko, dalmatinsko, balijsko in staroslovensko), a žal še niso zagledale luč sveta (zahtevajo namreč velik finančni zalogaj!). Ostale pravljice so še v delu.
Prenovljen ansambel ima velike načrte v svojih glasbeno-terapevtskih snovanjih. Vsi glasbeniki so namreč tudi energo-zvočni terapevti (po starem šamani, če hočete) Mirine terapevtske šole Veduna. So glasbeniki – zdravilci in svečeniki, ki so se posvetili oživljanju zvenečih podob slovanske duše in sveta ter staro-novih pozabljenih glasbenih jezikov in praks, ki so še danes zelo učinkoviti pri urejanju in uresničevanju harmonije v ljudeh in drugih živih bitjih ter v okolju.
Kot znanstvenica in umetnica se Mirit skupaj s sodelavci zaveda, da njeno in ansambelsko delo v nasilju popularne zabavne glasbe podvržene različnim izumetničenjem ljudskega v tem času ostaja dokaj neopaženo. Vendar pa tako Mirit kot glasbeniki ansambla Vedun (nekdaj Trutamora Slovenica) čutijo, da ima njihovo delo smisel, ki bo morda šele v prihodnosti doseglo svoj poln pomen in namen. Snovanja zadnjih let in trenutnih umetniških poustvarjanj pa se zadnji dve desetletji odvijajo v duhu povezovanja zvoka in modrosti izročil ljudstev sveta ter v odkrivanju subtilnih parametrov zvoka.
Mirit je v letu 2013  skupaj s sodelavci ansamblov Trutamora Slovenica, Truta in Vedun ter katedre Veduna stopila v novo sedemletko (v sedmo in osmo po vrsti) raziskovalnega in umetniško-pedagoškega delovanja, v katerih se povezujeta staro in novo. Znanstveno-umetniško iskanje odkriva modrost sveta in našo lastno, slovensko in slovansko. Koncertno poustvarjanje pa vse bolj dobiva poenoten pečat dveh – do sedaj na videz ločenih iskanj in poti: učenj prednikov in spoznanj sodobnega človeka. Svoje raziskovanje in poustvarjanje človek čuti kot potovanje skozi tradicijo, sedanjost in zgodovino (od oddaljenih prazgodovinskih obdobij), pa tudi skozi prostor – slovenski, evropski, izvenevropski. Vse to predvsem s širitvijo lastne zavesti in zavedanja. Prav to pogojuje življenjske izzive iskalcev resnice, neznanega, skrivnega, skoraj ali povsem pozabljenega. Štiri desetletja in pol dolg raziskovalni in ustvarjalni entuziazem povezuje dognano in doživljeno, pozabljeno in morda že izgnano (zaradi česa že – zaradi neznanja in izgube vrednot sodobnega človeka?). Vendar sodobni človek prav tako kot davno živeči prednamci enako išče ključe miru in blagostanja. V svojstvenih zvočnih oblikah zaživijo Mirine raziskave, ki so oživljene na koncertih ansambla Vedun ali na govorniških odrih, na njenih predavanjih  ali na komentiranih koncertih ansambla, z zvočno-terapevtskimi metodami tradicij sveta pa vstopa v domove in  duše ljudi, v ponotranjenost človekove zavesti in zavedanja. V tem je čar in magija zvočnega bogastva minulih dob v današnjem svetu. In v glasbenem ustvarjanju glasbenikov široke zavesti in še vedno pričujočega zgodovinskega spomina.
Naša TV hiša je poleti 2015 posnela še koncert razširjenega (petčlanskega) ansambla z naslovom »Čarobni glasbeni jeziki in glasbila kultur sveta« (posnetek koncerta ansambla Vedun v Mestnem muzeju, 29. 8. 2015, v okviru festivala IMAGO »Noči v stari Ljubljani«). Obsežen koncert je razdeljen na dva dela (na sporedu prvič oktobra 2015). Dne 25. novembra 2015 pa je ansambel Vedun ob 45.letnici etnomuzikoloških raziskovanj Mire Omerzel - Mirit in ob častitljivi 120.letnici, od kar so pričeli izhajati snopiči slovenskih ljudskih pesmi dr. Karla Štreklja z naslovom »Slovenske narodne pesmi«, kar je za slovensko bitnost in identiteto izrednega pomena, pripravil še obsežno glasbeno slavje. Tiskano zbirko ljudskih pesmi smo Slovenci dobili med prvimi narodi v Evropi. Ansambel, kakršen je Trutamora Slovenica ali Vedun, pa je tudi v svetovnem merilu izjemen in prava redkost.
V letu 2015 je minilo tudi 20 let Mirinega duhovnega poučevanja in katedre Veduna, slovansko-pitagorejske katedre za razvoj zavesti in harmoniziranje z zvokom, pa 37 (3+7=10) let delovanja ansambla Trutamora Slovenica / Vedun ter 15 let trans-igre glasbenikov ansambla Vedun, nadalje 15 let Mirinega življenja brez hrane. Mirit in ansambel so ob tej priliki pripravili še en izjemen koncertni dogodek ali zvočno obredje z naslovom »Pojoče in  duhovne vezi Slovanov in Slovencev s svetom«. Na tem koncertu so se glasbeniki (Mirit pa tudi s spremljajočo besedo, seveda) sprehodili po slovenski zgodovini (vse od prazgodovine!), v kateri je (bilo) v glasbenih jezikih, pesmih in instrumentalnih igrah ter v starodavnih glasbenih praksah mogoče začutiti tokove časa, medkulturne vezi, predvsem pa korenine Slovenstva.
Po 45 letih etnomuzikološkega, znanstvenega in umetniškega ter duhovnega delovanja se je Mirit odločila, da bo napisala tudi knjigo spominov z naslovom »Od glasbenika do medija«. V njej bo opisala zanimivo potovanje od prvih glasbenih in študijskih let do učiteljice kitare, nato glasbenice na stara glasbila, kar jo je vodilo do izjemne in odgovorne vloge glasbenika–medija ter čudežne kozmične kirurginje, ki (ob podpori glasbenikov ansambla Vedun) tedensko pomaga ljudem pri razreševanju življenjskih težav in zagonetk (tako vse od leta 1995). V okviru njene šole Veduna vsakodnevno (s kirurgijo, tečaji, nasveti, pa z javnimi – brezplačnimi – predavanji in celo koncerti) Mirit pomaga pri iskanju ravnovesja, v duhovnem razvoju, širjenju zavesti in samouresničenju (glej informacije o intenzivih, kozmični kirurgiji, kozmičnih iniciacijah, kozmični resonanci itd.). Knjiga bo verjetno za mnoge zanimivo branje, odkrila pa bo tudi številna zapletanja minulih obdobij, ki so jo ovirala na poti rasti in širjenja zgodovinskega spomina slovenske duše in glasbe.
Poleg tega želi znanstvenica in glasbenica Mira Omerzel – Mirit, ki sama sebi pravi pojoča znanstvenica, dokončati tudi že skorajda dokončano knjigo »Bi – ne bi in dost' 'mam«; knjigo o izgubljenih vrednotah in tehnikah prednikov, ki bi jih veljalo ponovno pretresti in oživiti – za boljši jutri. Za ljubeznivejše so‑bivanje. Za mir.
V letih 2014/2015 so s TV Slovenija (glasbeno redakcijo) pričeli snemati retrospektivno oddajo o Mirinem delu in ustvarjanju ansamblov Trutamora Slovenica in Vedun. V jeseni 2015 se je snemanje zaključilo. Nadaljuje se delo v režiji.
Poleg tega v letu 2015 Mirit in Vedunci snemajo še en obletnični celovečerni film o Mirinih raziskovalnih, glasbenih in duhovnih podvigih ter dosežkih, tokrat z režiserko Saško Sagadin in njenim neodvisnim snemalnim studijem. Ta film bo verjetno še zanimivejši, saj se bo njegova tematika nanašala na duhovne vsebine zvočnega, na duha brezčasnih glasbenih sporočil – tako v slovenski in slovanski glasbeni dediščini kot tudi v drugih glasbenih izročilih in praksah sveta; film se navezuje v prvi vrsti na vsebine o terapevtskih močeh zvoka in človekove zavesti. Delo na tem filmu še poteka. Opravljenih je nešteto zanimivih snemanj v vseh letnih časih, ki so se zvrstila, tako na Mirinih predavanjih kot na koncertih, tečajih, delavnicah, zdravljenjih ... Bo zanimivo, bo. In pestro!
Istočasno ansambel avdio-video snema tudi svoj nov DVD o glasbenih kulturah sveta z delovnim naslovom »Pestrost glasbene različnosti sveta«. Knjige iz serije Kozmična telepatija pa so se pričele prevajati v angleški jezik, da bodo Mirina dognanja dosegljiva bralcem širom po svetu. Vsi nosilci zvoka pa imajo pridane tudi knjižice spremnih pojasnil v slovenskem in angleškem jeziku.
Medij in duhovna učiteljica Mirit ter glasbeniki – svečeniki zvoka – zdravilci ansambla Vedun so vsa leta delovanja poskušali po svojih močeh pomagati tudi ubogim in zapuščenim, še zlasti živalim. Pripravljali so dobrodelne koncerte za pomoč zavrženim in nepreskrbljenim živalim – zlasti psom, mačkam, konjem in drugim živalskim vrstam. Tudi fizično so pomagali, prijeli za lopate in samokolnice, če je bilo treba. Še danes redno pomagajo Mileninemu azilu na Vrhniki, pa Društvu za zaščito ostarelih konj v Velenju in drugim. V času poplav v Bosni so tečajniki/Vedunci sami osebno odnesli v okviru katedre Veduna zbrano pomoč na prizadeta področja – spet za živali. Nanje se v ujmah le malokdo spomni. In v času begunske krize (od jeseni 2015) na balkanskih, slovenskih in evropskih tleh, so bili spet med prvimi, ki so se kot prostovoljci organizirali za pomoč tistim, ki so pomoči potrebni (beri Mirina pisanja o tem na Facebooku). Skrb za socialno in življenjsko ogrožene je del vsakega široko zavedajočega se in tudi Mirinega poslanstva; del skrbi vsega ansambla. Je skrb, ki jo prevzema nase vsak predan posvečenec Misterijev zvoka in življenja; vsakdo, ki je prebudil svoje srce in dušo. Taki bi morali biti vsi glasbeniki. V davni preteklosti je že bilo tako. Glasbe za zabavo nekdaj na življenjskem odru ni bilo, le resno delo in odgovorno zvočno urejanje. Muziciranje je nadvse pomembno in resnobno opravilo. Čudovito sicer, a tudi naporno.
Krogotok iskanj in raziskovanj, dosežkov ter spoznanj se sklepa. In glasbeniki se pod Mirinim vodstvom vračajo nazaj k izhodišču, v središče lastne in zemeljske bitnosti. Iz dneva v dan so vse bogatejši za številna spoznanja in znanja, duhovna in glasbena, ki nakazujejo pot k starosvetnemu staroslovenskemu izročilu in zvočni praksi; k slovanskim in staroslovenskim koreninam.
Potepanje po svetu je osmislilo to in ono, razgalilo staro-nove poti in nešteta brezčasna razmišljanja in nove filozofije življenja, ki so stare kot svet. Ansambel Vedun, ki se še vedno brez predaha razvija in duhovno razširja, snuje še marsikaj zanimivega. V prihodnjih letih želi posneti avdio-video delo (CD, DVD?) »IZGUBLJENI STAROSVETNI ZVOKI SLOVANOV«. Rep in glava bosta tako prišla spet skupaj (ouroboros). Pa vsaj 20 knjig, ki še čakajo na izdajo, bi si Mirit želela poslati v svet. Ja, čas, vedno ga primanjkuje. Mirit in glasbeniki pa bodo s svojim delovanjem in deli zagotovo pridali svoj kamenček k evoluciji glasbe in duha človeštva. Nekaj se končuje, pričenja pa se povsem NOVO!  Nov ansambel – na temeljih starih dognanj; morda še zanimivejši in boljši. Še sreča, da je tako. Naj bo!
Le kam sodijo Mirina in ansambelska svojstvena prizadevanja? Tisti, ki se trudijo z umeščanjem v neke sheme, pravijo, da nikamor. Mirit pa ponavadi pravi, da pravzaprav sodijo povsod; so v vseh porah življenja in ustvarjanja, predvsem pa v najgloblji bitnosti zvoka in glasbe. Pa ne tiste izumetničene, temveč le tiste naravne in vseobsegajoče.
Ljudje si zaslužijo informacije o različnih ravneh zvoka in jih potrebujejo. Zato je prav, da vemo, s čim imamo opraviti pri tem, kar poslušamo.  Mirit in ansambel Vedun se posvečata tudi ozaveščanju tega in EKOLOGIJI ZVOKA. Zvok je namreč širok pojem, saj zvočno in energijsko valuje prav vse obstoječe, celo fizični, oprijemljivi svet! Ves čas smo tudi prav vsi izpostavljeni različnim frekvenčno-zvočnim valovanjem, prav vsa pa delujejo na naše počutje. Žal v zahodni kulturi govorimo le o eni vrsti zvoka (o slišnem zvoku), subtilne azijske kulture pa poznajo vsaj 5 ravni zvoka in upoštevajo tudi neslišni zvok misli, čustev, srca, duše ... Mnogo več torej in tudi bolje kot beli človek!
Dobro marketinški prijemi (nekaterih dandanes razvpitih glasbenikov ali terapevtov) pa žal niso zagotovilo kvalitete duhovnega učitelja ali zdravilca. Res pa je, da ljudi dokaj hitro zapeljejo ponudbe z oznako mednarodno, nekakšni ponujeni vprašljivi certifikati (čeprav pri nas noben nima kakšne teže in so vsi po vrsti uradno nepriznani, izdaja pa jih lahko tako ali tako očitno kdorkoli). Enako velja za  nagrade. Teh je danes v svetu raznolike in raznovrstne duhovne ponudbe ali duhovnega materializma ter popularne glasbe vse več. Sem sodi tudi duhovno iskanje zdaj tu, zdaj tam. In zdi se, kot bi večina iskala po trgovskih policah neko čokolado, novo čutno naslado ... Ljudje žal verjamejo predvsem visokozvenečim besedam marketinške ponudbe in menijo, da so tovrstne navedbe merilo ponujene kvalitete. A o tem govori le delo samo, njegove vsebine, ne pa prazna pohvala. Važni so načini in učinki delovanja in ne zveneča imena. Zato Mirit običajno pravi: ljudje, ne potrebujete potrdil ali spričeval; izpričujeta in dokazujeta vas lastno delo in ravnanje; šola Veduna pa je katedra Kozmične Univerze, saj le Univerzalni Logos ve, kaj človek počne, kaj je dobro in kaj ne.
Mirit pravi: »Čas je, da se vsi duhovni iskalci – tako učitelji, zvočni terapevti in prejemniki teh uslug – polno zavemo vseh ravni zemeljske resničnosti, pa tudi vseh dimenzij zvoka in našega početja. Bodimo tudi dovolj odprti za dobronamerne pripombe in izkustva drugih, predvsem pa tistih, ki morda izkušajo tudi druge in povsem drugačne razsežnosti zavesti, zvoka in življenja. Ljudem velja ponuditi obujeno modrost v kar se da čisti obliki in celovitosti. Čas je, da se zavemo tudi izjemnega učinkovanja zvoka, ki smo mu ves čas izpostavljeni, pa če hočemo tako ali ne. Pa ne le slišnega zvoka, temveč tudi vseh subtilnih in komajda zaznavnih ravni ter učinkov pritajenega zvočnega valovanja. Kot pravijo potomci starih Majev – čas je dozorel, da se razsvetli vse, kar je lažno ali ne velja; čas je, da izkusimo Resnico in o njej tudi odprto spregovorimo. Na srečo človekova duša brez prestanka hrepeni po doživetju Resnice in Polnine, ki je istočasno tudi Tišina, zvok vseh zvokov ...
In 45 let Mirinih raziskovanj in ustvarjanj (v letu 2015) se steka. Skoraj pol stoletja dolga doba ni malo! A dovolj, da se zbistrijo nekatera iskanja in vprašanja, lastna zavedanja in glasbena izvajanja, ki razgaljajo in razkrivajo ozaveščanje slovanske duše in njene zvočne igre v svetu, v mozaiku različnih kultur sveta; ki razjasnjuje evolucijsko pot, ki je vselej tudi revolucija – tako osebna kot glasbena. S tem postanejo izvajanja glasbenikov ansambla Vedun kulturni, znanstveni in umetniški biseri, ki lahko kljubujejo pozabi, času ter novodobnim siromašenjem glasbe in duha. V Mirinem polju zavesti in na poljanah ansambla Trutamora Slovenica / Vedun se srečujeta zavest in vest, se dopolnjujeta, oživljata, prebujata ter izpolnjujeta v zvoku celovitosti. V miru povezanih duš, ki sozvenijo v blagozvočjih večnosti in zemeljskega časa.


na vrh