Koncerti ansambla Vedun sodijo med posebna doživetja. So ples nenavadnih zvokov in ritmov, harmonij, energij, občutkov in barv. Zrcalo trenutnosti. Mirit je osebno ali skupaj z ansamblom (v štirih desetletjih) do sedaj izpeljala čez 33 ustvarjalnih revolucij in sicer na področju umetnosti (glasbe), znanosti, pedagogike, iskanj in poučevanj življenjskih in duhovnih modrosti. Te revolucije so v svoji biti evolucije, saj pomembno doprinašajo k ozaveščanju ljudi in razvoju omenjenih disciplin. Vse pa se zrcalijo tudi v glasbi ansambla Vedun, ki je po vzoru starodavnih modrosti hkrati tudi močna zvočno-energijska terapija. Med najpomembnejše r-evolucije gotovo sodijo odkrivanje, oživljanje in arhivsko rekonstruiranje ter ohranjanje zvočnih in duhovnih korenin Slovenstva ter že v pozabo potisnjenih »predklasičnih« glasbil in pesmi sveta ter starodavnih glasbenih tehnik in praks. Ansambel Vedun (nekdaj Trutamora Slovenica in Truta) je prvi te vrste na Slovenskem, edinstven pa je tudi v svetovnem merilu.

Njihova izvajanja so pravzaprav iskanje celovitosti, dovršenosti, sozvočja in blagozvočja ter globoke ponotranjenosti; praznovanje različnosti in podobnosti v zgodovinskem spominu kultur in glasbenih praks preteklosti. Polnina nadčutnosti v zvočnem izražanju plemeniti izvajalce in poslušalce ter krepko presega običajna glasbena prizadevanja.

Znanost in umetnost sta pred stoletji in tisočletji hodili z roko v roki, oplajali ena drugo ter skupaj osmišljali kulture in filozofije življenja. Pred 45 leti pa je dr. Mira Omerzel - Mirit, tedaj še študentka etnologije in muzikologije, pričela z etnomuzikološkimi terenskimi raziskavami po slovenski deželi in zbiranjem ljudskih glasbil, ki so z veliko naglico izginjala iz našega vsakdana. Pri dvaindvajsetih letih je sestavila tudi ansambel za oživljanje slovenskega glasbenega izročila Trutamora Slovenica, ki je kot ambasador slovenske glasbene dediščine ponesel glas slovenstva tudi po svetu. Mirino terensko in arhivsko delo je našlo svoj odmev tudi na koncertnih odrih. Prvi ansambel je skoraj 30 let nosil ime Trutamora Slovenica. Decembra leta 1999 pa je Mirit – znanstvena in glasbena samohodka – ustanovila še ansambel Vedun za staro in meditativno glasbo ter transcendentalni zvok ljudstev sveta. Ime je dobil po istoimenskem staroslovanskem božanstvu, ki je z besedo in zvokom preganjalo temò in zdravilo okolje in živa bitja. Od leta 2008, ko je ansambel Trutamora Slovenica praznoval 30-letnico, so vsa glasbena prizadevanja obeh ansamblov združena pod enim samim  imenom: VEDUN. Glasbeniki, pod vodstvom Mire Omerzel - Mirit in na temeljih njenih raziskovanj, prinašajo na koncertne odre doma in po svetu poleg oživljenih biserov iz zakladnice slovenskih ljudskih pesmi in glasbil tudi starosvetne glasbene prakse, nekdaj nadvse čislane, danes pa pozabljene, kot je npr. muziciranje v poltransu.
Mirit je za spoznavanje in širjenje duhovnih in glasbenih sposobnosti februarja leta 2000 ustanovila tudi posebno duhovno šolo – katedro Veduna, slovansko-pitagorejsko misterično za razvoj zavesti in harmoniziranje z zvokom. Glasbeno izražanje je nekdaj sodilo med posvečena orodja širjenja zavesti ali duha ter urejanja sveta.

GLASBENA SNOVANJA NA TEMELJU ETNO‑ARHEO‑MUZIKOLOŠKIH RAZISKAV IN DUHOVNIH IZKUŠENJ

Zadnji resnično velik in celovit poznavalec – mojster zvoka, pomemben tudi za evropski prostor, je bil grški matematik in filozof, zdravilec, duhovni učitelj in grški vrhovni svečenik Pitagora. Dandanes je beli človek žal izgubil temeljno zavedanje o močeh zvoka in obredovanj. Izgubil je lastno in skupinsko vsepovezanost. To pa na svoj način Mirit oživlja v svojih knjigah, predavanjih, učenjih in zdravljenjih, skupaj z glasbeniki in poslušalci pa tudi v koncertnih dvoranah. Koncert je posebno doživetje oz. svojevrstno obredje. Skupinska pozornost pomaga osredotočati valovanje misli in uresničevati vizije in želje. Tako se ustvarjajo sozvočja ali ravnotežja. Ansambel Vedun vse to v svoji zvočni preji, uglašeni s trenutnostjo, spet vrača med ljudi.

Vedun (do leta 2008 Trutamora Slovenica) je ansambel za staro in prezrto glasbeno izročilo sveta in starodavne izvajalske prakse. Njegovo muziciranje temelji na Mirinem etnomuzikološkem raziskovalnem delu. Doma in po svetu koncertira že več kot 35 let in na glasbene odre prinaša nekaj svojstvenega. Glasbeniki, varuhi slovenskega in slovanskega pa tudi svetovnega glasbenega in duhovnega izročila, v kar se da nespremenjeni obliki oživljajo stoletja dedovano zvočno prakso: od alikvotnega grlenega petja do nenavadnih zvokov in načinov igranja na starodavna in pozabljena glasbila, tako slovenska kot tujerodna.

Njihova izvajanja so pravzaprav iskanje celovitosti, dovršenosti, sozvočja in blagozvočja ter globoke ponotranjenosti; praznovanje različnosti in podobnosti v zgodovinskem spominu kultur in glasbenih praks preteklosti. Polnina nadčutnosti v zvočnem izražanju plemeniti izvajalce in poslušalce ter krepko presega običajna glasbena prizadevanja. Snovanje ansambla Trutamora Slovenica, sedaj Vedun, je svojstveno v slovenskem in svetovnem merilu.  

Več kot deset let je bil ta svojstveni ansambel tudi samcat na slovenskih koncertnih odrih, ki pa še danes ljudem pomaga odkrivati z zvokom, pesmimi in besedo ter nenavadnimi starosvetnimi glasbili zgodovino, kozmično‑zemeljski utrip slovenske duše in skupinskega duha človeštva. Šele čez desetletje je ansambel dobil vrsto posnemalcev. Žal se novodobni ansambli navdušujejo predvsem nad obdelavami glasbenega izročila v popularnejših modnejših oblikah. S tem pačijo stoletja in tisočletja dedovano glasbeno izročilo. Ansambel Trutamora Slovenica / Vedun pa tudi po treh desetletjih in pol še vedno ostaja zvest svojim prvim zavzetim namenom arhivskega oživljanja in rekonstruiranja slovenskega in tujega glasbenega izročila – kot kustosi v galeriji ljudskega zvoka in v slogu vokalno‑inštrumentalnih sestavov za staro glasbo. Tako oživljeno glasbeno izročilo oplemenitijo še z medijskim kanaliziranim zdravilnim zvokom.

Glasbeniki, varuhi duhovnih in zvočnih sporočil svetovne glasbene dediščine, pri svojem izvajanju izpričujejo medsebojne vezi med kulturami ter potrjujejo skrivne vezi in moči zvoka, ki jih tkejo posvečenci svečeniki ‒ glasbeniki in šamani. Razkrivajo pa tudi povezave med meščansko uglajenostjo in ljudsko preprostostjo minulih dob ter tkejo zvočno prejo skozi prostor in čas ter vlečejo niti iz preteklosti v sedanjost in prihodnost. Z dostojanstveno držo in ponosom razkazujejo poslušalcem zvočno razkošje pozabljenih glasbil in raznovrstnih glasbenih orodij preteklosti ter svojevrstnih zvočnih obrazcev in jezikov – od diatoničnega, kromatičnega do mikrointervalskega.

Poleg pozabljenih pesmi so glasbeniki za odrsko izvajanje restavrirali in postavili na oder okoli 60 nenavadnih pozabljenih glasbil od 250, ki jih je Mirit v minulih desetletjih otela pozabi in jih hrani v svoji muzejski zbirki, pripadajo pa različnim glasbenim izročilom, tradicijam in estetikam ter koreninijo še v antičnih, staroveških in tudi predkrščanskih zgodovinskih obdobjih.

Po desetletjih Mirinega etnomuzikološkega raziskovanja in več kot 35 letih ansambelskega umetniškega, pedagoškega in terapevtskega delovanja se je dandanes izoblikoval nenavaden ansambel za staro glasbo, ki razkriva in oživlja pozabljeno posvetno in starosvetno, slovensko in slovansko ter evropsko in svetovno glasbeno izročilo v vsej svoji večplastnosti energijsko‑frekvenčnega in terapevtskega valovanja. Prejo starosvetnih pesmi glasbeniki oplemenitijo s kanaliziranimi spontanimi zvoki trenutnosti, kar po starodavni modrosti poživlja in osmišlja glasbo in glasbeno terapijo, poslušalce pa napaja z vseprisotno Univerzalno življenjsko energijo, ki je v svoji biti prav tako energijsko in frekvenčno‑zvočno valovanje. Zvok je vse. Vidno in nevidno, slišno in neslišno ... Alkimija frekvenc. Brez glasbe v preteklosti ni bilo nobenega slavja. Zvok je od nekdaj sodil med orodja za vzpostavljanje življenjske harmonije, ubranega sozvočja, ki se izkazuje v miru in blagostanju. Iskanje življenjskih sozvočij postaja spet izziv, spoznanja o zvoku pa ponovno gradijo tehnologijo prihodnosti. Toda najobčutljivejše merilne naprave so še vedno naša telesa, človekova zavest in nadčutno čutilo sluha. Vse, kar potrebujemo za prepoznavanje sveta, imamo tudi v lastnem frekvenčnem (zvočnem) polju in v glasbi sami! Pomembna pa je energija vsakega tona oziroma glasbenikovo osrediščenje nanj. Najvažnejše pa je gotovo znanje o frekvenčnem moduliranju ali kako ta frekvenčno-zvočni svet uporabljati sebi in drugim v prid. Velja se spomniti!

Kot vezivo med oživljene pesmi, inštrumentalne melodije in plesne igre različnih kultur in tradicij ansambel v svoje muziciranje vnaša tudi starodavno znanje o učinkovitem urejajočem (zdravilnem) zvoku o t. i. kanaliziranem vódenem zvoku, ki prihaja spontano iz njihovih grl in glasbil ali izpod njihovih prstov. Muzicirajo torej v transcendentalnem stanju zavesti (t. i. šamanskem transu), ko se um utiša in prestopijo v t. i. kozmično-zemeljsko zavest vsepovezanosti.
Koncerti, zvočne terapije in zgoščenke ansamblov Trutamora Slovenica in Vedun so umetniško-terapevtske stvaritve s harmonizirajočim meditativnim (transcendentalnim) kanaliziranim/spontanim zvokom, ki razstavlja in sestavlja, ureja, globoko sprošča in zato tudi zdravi. Najlažje ga opišemo kot spontano improvizacijo z močnim energijskim nabojem. V to zvočno prejo so vtkane  tisočletja dedovane pesmi in barviti zvoki glasbil, ki prebujajo ljudi in širijo zavest tudi današnjim poslušalcem ter polnijo človeške duše z milino večnosti in brezčasnosti. Koncerti ansambla Vedun so ples nenavadnih zvokov, ritmov in harmonij, zrcalo trenutnosti, ki povezuje spoznanja in zavedanje prednamcev z novodobnimi iskanji, glasbo in logiko današnjih dni. A bit teh staro‑novih iskanj že vekove ostaja enaka.

V svojem glasbenem restavratorstvu ansambel Vedun kot prvi v slovenskem, evropskem in celo svetovnem prostoru ponovno obuja prvine spontanega zvoka glasbenikov ‒ medijev in tako svojemu izvajanju spet pridaja nekdaj pomembno, a danes prezrto svečeniško ali šamansko in zdraviteljsko noto, zvoku pa večnivojsko globino, izjemno urejajočo moč in učinkovitost. Na ta način glasbeniki po desetletjih aktivnega koncertnega delovanja v svojem najzrelejšem ustvarjalnem obdobju sprejemajo, podobno kot neštete generacije posvečenih glasbenikov pred njimi, tudi svojo odgovorno vlogo umetnikov, duhovnih učiteljev in terapevtov hkrati. Spogledujejo se s preteklostjo, poslušalce našega časa pa navdihujejo z oživljenimi staro‑novimi glasbenimi jeziki in praksami. Balijski svečeniki ‒ glasbeniki so njihovo muziciranje označili za izjemno duhovno početje, dandanes edinstveno v svetu, za sveto.

Ustvarjalni zagon članov ansamblov se izrisuje v sedemletnih ciklusih. Prvemu sedemletnemu obdobju raziskovanja slovenskih ljudskih glasbil in zvočil dr. Mire Omerzel ‒ Mirit, ki je raziskovalno poslanstvo pričela že v najstniških letih, je sledilo najprej obdobje odrskega predstavljanja ljudskih glasbil in pesmi, nato sedemletno obdobje raziskovanja in razvijanja glasovnih zmožnosti. V četrti sedemletki se je ansambel globoko usidral v raziskovanje najglobljih skrivnosti zvoka in izročila ter oblikotvornosti frekvenčnega Univerzuma, v katerem živimo. Zvočni Misteriji so kot tenkočuten kompas že tisočletja v odmaknjeni preteklosti prednikom narekovali prodiranje v transcendentalno »resničnost« sluha, drugih čutil in nadčutil ter zavesti in s spoznanji v svetovih onkraj pogojevali zvočne danosti, obliko in uglasitve ljudskih glasbil in celo tematike pesmi.

Vsakih sedem let Vedunci dodajo svojim prizadevanjem in ustvarjanju še nov segment, ali kot pravijo, spustijo se še globlje v bit zvoka. Zanima jih ne samo kaj in kako, temveč tudi zakaj je tako.

Največji dar in čar glasbenih praks naših planetarnih prednikov se skriva v preprostosti, ki je v kulturah sveta hkrati tudi nadvse raznolika. Z enostavnimi zvočnimi obrazci, a z izjemno (naravnost obredno) pozornostjo na vsak zven, ritem, šum, zemeljski zven ... so nekdaj glasbeniki sveta tisočletja snovali magijo zvoka in alkimijo bivanja. Enostavnost harmonij in vztrajno ponavljanje melodičnih obrazcev je čarobno in učinkovito orodje misli in namere.

Bolj ko je glasba preprosta, silnejša je v svoji biti in omogoča duhu, da se učinkovito izrazi v polnini zavedanja. Enostavnost je hkrati hrbtenica procesov duhovne rasti in moči, skalpel in šivanka v oblikovanju sozvočja duha in telesa ter življenja. Glasbeniki ansambla Vedun kot kustosi v nenavadnem zvočnem muzeju zgodovinskega spomina že četrto desetletje v poslušanje ponujajo bogastvo različnosti ‒ različnih časov in kultur. »Poj svet, kakršnega si želiš,« pravijo modreci preteklosti, »pa boš našel radost, blagostanje in mir


na vrh