Koncerti ansambla Vedun sodijo med posebna doživetja. So ples nenavadnih zvokov in ritmov, harmonij, energij, občutkov in barv. Zrcalo trenutnosti. Mirit je osebno ali skupaj z ansamblom (v štirih desetletjih) do sedaj izpeljala čez 33 ustvarjalnih revolucij in sicer na področju umetnosti (glasbe), znanosti, pedagogike, iskanj in poučevanj življenjskih in duhovnih modrosti. Te revolucije so v svoji biti evolucije, saj pomembno doprinašajo k ozaveščanju ljudi in razvoju omenjenih disciplin. Vse pa se zrcalijo tudi v glasbi ansambla Vedun, ki je po vzoru starodavnih modrosti hkrati tudi močna zvočno-energijska terapija. Med najpomembnejše r-evolucije gotovo sodijo odkrivanje, oživljanje in arhivsko rekonstruiranje ter ohranjanje zvočnih in duhovnih korenin Slovenstva ter že v pozabo potisnjenih »predklasičnih« glasbil in pesmi sveta ter starodavnih glasbenih tehnik in praks. Ansambel Vedun (nekdaj Trutamora Slovenica in Truta) je prvi te vrste na Slovenskem, edinstven pa je tudi v svetovnem merilu.

Njihova izvajanja so pravzaprav iskanje celovitosti, dovršenosti, sozvočja in blagozvočja ter globoke ponotranjenosti; praznovanje različnosti in podobnosti v zgodovinskem spominu kultur in glasbenih praks preteklosti. Polnina nadčutnosti v zvočnem izražanju plemeniti izvajalce in poslušalce ter krepko presega običajna glasbena prizadevanja.

Znanost in umetnost sta pred stoletji in tisočletji hodili z roko v roki, oplajali ena drugo ter skupaj osmišljali kulture in filozofije življenja. Pred 45 leti pa je dr. Mira Omerzel - Mirit, tedaj še študentka etnologije in muzikologije, pričela z etnomuzikološkimi terenskimi raziskavami po slovenski deželi in zbiranjem ljudskih glasbil, ki so z veliko naglico izginjala iz našega vsakdana. Pri dvaindvajsetih letih je sestavila tudi ansambel za oživljanje slovenskega glasbenega izročila Trutamora Slovenica, ki je kot ambasador slovenske glasbene dediščine ponesel glas slovenstva tudi po svetu. Mirino terensko in arhivsko delo je našlo svoj odmev tudi na koncertnih odrih. Prvi ansambel je skoraj 30 let nosil ime Trutamora Slovenica. Decembra leta 1999 pa je Mirit – znanstvena in glasbena samohodka – ustanovila še ansambel Vedun za staro in meditativno glasbo ter transcendentalni zvok ljudstev sveta. Ime je dobil po istoimenskem staroslovanskem božanstvu, ki je z besedo in zvokom preganjalo temò in zdravilo okolje in živa bitja. Od leta 2008, ko je ansambel Trutamora Slovenica praznoval 30-letnico, so vsa glasbena prizadevanja obeh ansamblov združena pod enim samim  imenom: VEDUN. Glasbeniki, pod vodstvom Mire Omerzel - Mirit in na temeljih njenih raziskovanj, prinašajo na koncertne odre doma in po svetu poleg oživljenih biserov iz zakladnice slovenskih ljudskih pesmi in glasbil tudi starosvetne glasbene prakse, nekdaj nadvse čislane, danes pa pozabljene, kot je npr. muziciranje v poltransu.
Mirit je za spoznavanje in širjenje duhovnih in glasbenih sposobnosti februarja leta 2000 ustanovila tudi posebno duhovno šolo – katedro Veduna, slovansko-pitagorejsko misterično za razvoj zavesti in harmoniziranje z zvokom. Glasbeno izražanje je nekdaj sodilo med posvečena orodja širjenja zavesti ali duha ter urejanja sveta.

PRIZNANJA

Za svoje delo je Mira Omerzel ‒ Mirit prejela številna domača in mednarodna priznanja ‒ znanstvena, umetniška in pedagoška, deležna pa sta jih bila tudi oba ansambla. Med najpomembnejšimi so: Nagrada Julija Betetta (2008 / podeljuje Društvo glasbenih umetnikov Slovenije) ansamblu Trutamora Slovenica za umetniške dosežke na področju poustvarjalne glasbene umetnosti in družbeno dejavnost pri širjenju glasbene kulture; Štrekljeva nagrada Republike Slovenije in Slovenske akademije znanosti in umetnosti (2004) dr. Miri Omerzel – Mirit za izjemne dosežke na področju zbiranja in ohranjanja slovenskega ljudskega blaga v besedi in pesmi; Priznanje Andragoškega centra Slovenije (2000) za življenjsko delo; priznanje dveh zlatih odličij na moskovskem mednarodnem festivalu etnološkega filma »Raduga«(1989) za oddajo o gorenjski zvočni identiteti »Komur se dremlje, naj gre spat« iz TV serije »Zvočnost slovenskih pokrajin« (po scenarijih Mire Omerzel Terlep in v režiji Marjana Frankoviča ter v izvedbi ansambla Trutamora Slovenica) in (1985) za strokovno zasnovo glasbene dokumentarne oddaje o poslednji prekmurski »Beltinški bandi« iz etnomuzikološke TV serije »Slovenska ljudska glasbila in godci; zlato priznanje »Orfej« Jugoslovanske radio-televizije (1986) za prvi dve LP-plošči »Slovenske ljudske pesmi in glasbila«; »Priznanje Glasbene mladine Slovenije« (1982) za pedagoško animacijsko delo med slovenskimi šolarji; priznanji »Zlati ptici« (1979) za raziskovalno, umetniško-arhivsko oživljanje in pedagoško delo. 


na vrh