Koncerti ansambla Vedun sodijo med posebna doživetja. So ples nenavadnih zvokov in ritmov, harmonij, energij, občutkov in barv. Zrcalo trenutnosti. Mirit je osebno ali skupaj z ansamblom (v štirih desetletjih) do sedaj izpeljala čez 33 ustvarjalnih revolucij in sicer na področju umetnosti (glasbe), znanosti, pedagogike, iskanj in poučevanj življenjskih in duhovnih modrosti. Te revolucije so v svoji biti evolucije, saj pomembno doprinašajo k ozaveščanju ljudi in razvoju omenjenih disciplin. Vse pa se zrcalijo tudi v glasbi ansambla Vedun, ki je po vzoru starodavnih modrosti hkrati tudi močna zvočno-energijska terapija. Med najpomembnejše r-evolucije gotovo sodijo odkrivanje, oživljanje in arhivsko rekonstruiranje ter ohranjanje zvočnih in duhovnih korenin Slovenstva ter že v pozabo potisnjenih »predklasičnih« glasbil in pesmi sveta ter starodavnih glasbenih tehnik in praks. Ansambel Vedun (nekdaj Trutamora Slovenica in Truta) je prvi te vrste na Slovenskem, edinstven pa je tudi v svetovnem merilu.

Njihova izvajanja so pravzaprav iskanje celovitosti, dovršenosti, sozvočja in blagozvočja ter globoke ponotranjenosti; praznovanje različnosti in podobnosti v zgodovinskem spominu kultur in glasbenih praks preteklosti. Polnina nadčutnosti v zvočnem izražanju plemeniti izvajalce in poslušalce ter krepko presega običajna glasbena prizadevanja.

Znanost in umetnost sta pred stoletji in tisočletji hodili z roko v roki, oplajali ena drugo ter skupaj osmišljali kulture in filozofije življenja. Pred 45 leti pa je dr. Mira Omerzel - Mirit, tedaj še študentka etnologije in muzikologije, pričela z etnomuzikološkimi terenskimi raziskavami po slovenski deželi in zbiranjem ljudskih glasbil, ki so z veliko naglico izginjala iz našega vsakdana. Pri dvaindvajsetih letih je sestavila tudi ansambel za oživljanje slovenskega glasbenega izročila Trutamora Slovenica, ki je kot ambasador slovenske glasbene dediščine ponesel glas slovenstva tudi po svetu. Mirino terensko in arhivsko delo je našlo svoj odmev tudi na koncertnih odrih. Prvi ansambel je skoraj 30 let nosil ime Trutamora Slovenica. Decembra leta 1999 pa je Mirit – znanstvena in glasbena samohodka – ustanovila še ansambel Vedun za staro in meditativno glasbo ter transcendentalni zvok ljudstev sveta. Ime je dobil po istoimenskem staroslovanskem božanstvu, ki je z besedo in zvokom preganjalo temò in zdravilo okolje in živa bitja. Od leta 2008, ko je ansambel Trutamora Slovenica praznoval 30-letnico, so vsa glasbena prizadevanja obeh ansamblov združena pod enim samim  imenom: VEDUN. Glasbeniki, pod vodstvom Mire Omerzel - Mirit in na temeljih njenih raziskovanj, prinašajo na koncertne odre doma in po svetu poleg oživljenih biserov iz zakladnice slovenskih ljudskih pesmi in glasbil tudi starosvetne glasbene prakse, nekdaj nadvse čislane, danes pa pozabljene, kot je npr. muziciranje v poltransu.
Mirit je za spoznavanje in širjenje duhovnih in glasbenih sposobnosti februarja leta 2000 ustanovila tudi posebno duhovno šolo – katedro Veduna, slovansko-pitagorejsko misterično za razvoj zavesti in harmoniziranje z zvokom. Glasbeno izražanje je nekdaj sodilo med posvečena orodja širjenja zavesti ali duha ter urejanja sveta.

GLASBILA

Glasbeniki igrajo na originalna glasbila muzejske vrednosti (iz Mirine obsežne zbirke več kot 250 glasbil) in na replike zgodovinskih različic, tudi prazgodovinskih. Za urejajoči zvok uporabljajo glasbila minulih dob, ki so se kot ljudska glasbila (netemperiranih uglasitev) ohranila vse do atomskega veka, prav tako pa uporabljajo tudi šamanska glasbila različnih kultur, ki že s svojimi tonskimi višinami in uglasitvami delujejo sproščujoče: sibirski (hakasijski) mikrointervalski čartan, srednjeveške, baročne in ljudske cimbale, bizantinske in orientalske tambure, turška dzura in grški buzuki (buzuki tudi v vlogi mandoline, balalajke, turške tambure in drugih glasbil), arabsko lutnjo, arabski gimbri, tuvanski igil in murnihur, arabski rabab, dubrovniška ljirica, balkanske gusle, havajske ukulele, južnoameriški čarango, kitajske gosli erhu, slovenske bordunske in violinske citre; prazgodovinske koščene piščali in piščali različnih kultur – severnoameriška indijanska in majevska dvojna piščal kena, slovanske in slovenske lesene piščali in piščali iz trstike, slovanske in staroveške sopele, šurle in dvojnice, havajske nosne piščali, slovaške fujare, evropske glinene okarine, kitajska prazgodovinska okarina xun, vietnamska piščal, aboridžinske pojoče cevi, panove trstene piščali z različnih celin; glasbila balijskega gamelan orkestra (bambusova ksilofona rindik, piščali sulinge, palični gong, zveneči skledi kompler in komplək, dvojni boben kendang), himalajske pojoče in kristalne sklede, indijski harmonij; ljudski strunski boben, havajski bučni boben ipu, bobni različnih tradicij – sibirski šamanski bobni dungur, indijanski bobni, egipčanske in balkanske darabuke, defi in tamburini ter afriške džembe; renesančni, ljudski in tibetanski rogovi, staroslovanske urne, oceanijske školjke, ljudske brnivke in drgala, evropske drumlice, tolkalca in ropotulje različnih kultur, činele, zvonci, afriške sanse, alikvotni boben udu ...

Za izvajanje slovenskega glasbenega izročila uporabljajo izvirna ljudska glasbila muzejske vrednosti in rekonstrukcije na Slovenskem že pozabljenih glasbil: oprekelj (male cimbale) in velike cimbale, lesene prečne piščali žvegle, trstenke (panove piščali), citre (akordične, bordurske, violinske, harfne in kitarne), drumlice, piščali iz debele trstike, glinene okarine, dvojnice (dvojne piščali), dude in diple z mehom, tamburice, sopele in šurle (istrska netemperirana glasbila), rogove (živalske in iz lubja), lončene base (gudala), mali bas (violončelo), tamburine, bobne ter vrsto preprostih improviziranih zvočil.

Poleg naštetih glasbil uporabljajo še srednjeveško-renesančne rekonstrukcije in glasbila iz evropske glasbene dediščine: rekonstrukcije srednjeveškega opreklja in psalterija, srednjeveški strunski boben, slovenske in madžarske bordunske citre drsovce, trumšajt (Trumscheit), štrajpsalterij (Streichpsalterij), evropski srednjeveški godalni psalterij, slovenska srednjeveška opreklja ali cimbale, številne razvojne različice lesenih flavt in sopele, različna tolkala in drgala, drumlice, lončeni bas, lesene in živalske rogove, tamburine in bobne ... 


na vrh