Ansambel Vedun (dr. Mira Omerzel - Mirit, Mojka Žagar, Tine Omerzel Terlep) kanalizira vódeni zvok izvorne Kozmične Inteligence in energijsko-frekvenčno valovanje, ki smo ga poimenovali Mojstri Učitelji Univerzuma: s šamanskimi glasbili ljudstev sveta, ki so jih različne etnične skupine uporabljale za duhovno zdravljenje in samouresničevanje. So mediji za zvok, ki prihaja s kozmičnim vodstvom kot dobrobit za prisotne in za uravnovešanje vseh teles (mentalnega, emocionalnega, duhovnega) in duše (posredno pa tudi fizičnega telesa). Vsi trije so soustvarjalci tudi v ansamblih Trutamora Slovenica in Truta.


VEDUN – »OTROK« ANSAMBLA
TRUTAMORA SLOVENICA

Ansambel za staro glasbo in arhivsko oživljanje slovenske ljudske glasbene dediščine Trutamora Slovenica deluje že več kot 30 let. Njegov otrok – ansambel Vedun pa (v letu 2009) šteje dobro desetletje. Kot ambasadorji slovenskega ljudskega glasbenega izročila so njuni glasbeniki predstavljali našo glasbeno dediščino skorajda na vseh kontinentih. Ansambel je v treh desetletjih doživljal spremembe tako v sestavi, kot tudi v koncertnih tematikah in načinih izvajanja. S predstavljanjem slovenskih ljudskih glasbil in pesmi je pričel leta 1978 in si ob desetletnici obstoja nadel ime Trutamora Slovenica.

Trutamora je obrambni znak v obliki pentagrama, ki so ga naši predniki risali na različne predmete in tramove stavb, da bi se obvarovali pred zlom in moro. Ime ansambla je bilo izbrano s simbolično analogijo: poznavanje lastnega izročila nas lahko ubrani pred kaotičnim iskanjem lastne identitete in kontinuitete.

Več kot deset let je bil ta svojstveni ansambel samcat na koncertnih odrih in je pomagal odkrivati z zvokom in besedo, mitom in legendo, pravljico in péto bajko ter nenavadnimi že pozabljenimi ljudskimi glasbili - slovenskemu življu in tujcem - našo lastno zgodovino in zvočno harmonični utrip slovenske duše. Desetletje zatem je ansambel dobil vrsto posnemalcev in slovensko ljudsko glasbeno izročilo je pričelo doživljati najrazličnejše oživitve v vse številnejših ansamblih »na ljudsko temo« (še zlasti pa po letu 2000). A ti so se navduševali predvsem nad obdelavami glasbenega izročila v popularnejših modnejših oblikah. Ansambel Trutamora Slovenica pa po treh desetletjih še vedno ostaja zvest svojim prvim zavzetim namenom arhivskega oživljanja in rekonstruiranja slovenskih ljudskih pesmi, plesov melodij in starosvetnih glasbil. V stilu vokalno-inštrumentalnih sestavov za staro glasbo kot kustosi v galeriji ljudskega zvoka še danes predstavljajo slovensko ljudsko glasbeno tradicijo, to je arhivske in terenske zapise kot »muzejske predmete«, očiščene in postavljene na razstavni prostor ali oder, a tkane z lastnim interpretativnim doživljanjem.

Za svoje delo sta dr. Mira Omerzel-Mirit in ansambel prejela številna umetniška, pedagoška in znanstvena priznanja.

Ustvarjalni zagon članov ansamblov se izrisuje v sedemletnih ciklusih. Prvemu sedemletnemu obdobju raziskovanja slovenskih ljudskih glasbil in zvočil Mire Omerzel (to je od leta 1971; v obdobju srednješolskih let) je sledilo obdobje odrskega predstavljanja ljudskih glasbil in pesmi, nato sedemletno obdobje raziskovanja in razvijanja glasovnih zmožnosti. V četrti sedemletki se je ansambel globoko vsidral v raziskovanje najglobljih skrivnosti zvoka in izročila ter oblikotvornosti frekvenčnega Univerzuma, ki je kot tenkočuten kompas v preteklosti prednikom narekovala prodiranje v transcendentalno "resničnost" sluha (ter drugih čutil) in zavesti in pogojevalo obliko in vsebino ljudskih glasbil in pesmi ter njihovo tematiko.

Zato pomeni igrati, peti, poslušati, raziskovati ljudsko izročilo, spuščanje v bit zvoka, v središče nas samih, v srž narave, v psihofizične zmožnosti glasu, duha in telesa, iskanje arhetipskih struktur človekovih nadčasovnih sporočil. Ob poglabljanju raziskovanj občečloveških modrosti, ki jih je sodobni človek atomskega veka v veliki meri uspel pozabiti, a so zanj enako temeljnega pomena kot za človeka minulih tisočletij, so člani ansambla vstopili v peto obdobje delovanja, ki narekuje raziskovanje transcendentalne biti zvoka in izročila, pa tudi iskanje skupnih izvorov stilne in ljudske glasbene umetnosti preteklih stoletij, razkrivanje pozabljenih ali prezrtih načinov muziciranja in glasovnih tehnik in odkrivanje enovitosti, nadčasovnosti oziroma brezčasnosti človekovih zvočnih struktur in odkritij.

Člani ansambla kot mediji kanalizirajo »vódeni zvok«, ki prihaja skoznje brez vpletanja uma, in pri tem uporabljajo šamanska glasbila planetarnih prednikov različnih ljudstev in kultur :

- prazgodovinske koščene piščali, brnivke in drgala
- indijansko leseno piščal
- slovaške fujare
- slovenske in evropske žvegle
- evropske glinene okarine
- aboridžinsko pojočo cev didžiridu
- majevske glinene in lesene flavte
- oceanijske nosne piščali
- slovenske, evropske, indijanske in filipinske panove piščali
-------------------------------------------------------------------------------
- tibetanske rogove
- oceanijske školjke
- himalajske pojoče sklede
- alpski rog
-------------------------------------------------------------------------------
- havajski bučni boben ipu
- sibirsko-hakasijske šamanske bobne
- indijanske in indijske bobne
- egipčanske in nepalske bobne in tamburine
- nepalske gonge in činele
- srednjeveški strunski boben
- evropske brnivke in drumlice
- avstralske, polinezijske in evropske zveneče palice
- tolkala in ropotulje različnih tradicij
-------------------------------------------------------------------------------
- slovenske cimbale
- slovenske in madžarske citre drsovce
- evropski srednjeveški godalni psalterij
- slovenske srednjeveške opreklje
- hakasijsko-tuvanski čartan
- havajsko kitaro ukulele
- balkanske tamburice
- slovenske violinske in harfne citre
-------------------------------------------------------------------------------
- balijski zvonec utur
- afriški metalofon kalimba
- ksilofone, metalofone in zvonove različnih tradicij
- sodobne metalne zvonove (čistih kozmičnih frekvenc)

Ansambel posveča pozornost raziskovanju in delovanju zvokotvorne zavesti. V svetu razširjene zvokotvorne zavesti, ki razgrajuje ali oblikuje v nesnovnem in snovnem svetu mnogodimenzijske Resničnosti, ustvarjalci posegajo v večdimenzionalni svet zvočnih vibracij, ki presegajo naš zamejeni linearni um (čas in prostor) ter fizično danost. In vstopajo v transcendentalno izkušnjo zavesti in zvoka ter kozmično zvočno telepatijo, kjer zvok ni le fizikalna frekvenca, temveč ima (tudi po tisočletja starih izročilih) svojo temperaturo in energijo, strukturo, volumen, barvo, resonanco ali lepoto, ki je skladje sozvenenja. (Disonantno pa nakazuje neharmoničnost!) Stopajo torej v izkušnjo, ki tudi skozi »vódeni gib« in »vódeni zvok« prinaša temeljne zvočne gradnike in svetlobnozvočne kode, ki so potrebne za našo duhovno preobrazbo, osveščanje, rast, brezmejno ustvarjanje, (samo)zdravljenje…

Muziciranje (duhovno zdravljenje) v transcendentalnem stanju zavesti (ko um miruje in le sprejema ali kanalizira zvok za prav določen trenutek, prostor in prisotne) je v preteklih stoletjih in tisočletjih bilo tudi edina upoštevanja vredna glasbena praksa nikdar ponovljivega zvoka, praksa modrecev, zdravilcev ali šamanov.

Izvajalci uporabljajo različne glasovne tehnike (nazalno petje, grleno in alikvotno petje ter petje harmoničnih tonov ...) in glasbila ter zvočila iz svetovne dediščine, katerih osnovni namen je (bil) očistiti in uravnovešati (frekvenčni) svet človekovih misli, čustev, duše in telesa ter razširiti svet zaznav sluha, vida, tipa … in intuicije ter prebuditi speče sposobnosti, tudi t.i.kozmično telepatske.

V ta namen služijo predvsem piščali različnih tradicij, tibetanski zvončki, činele, balijski zvonec, pojoče sklede, afriške sanse, bobni različnih glasbenih izročil/grških, tibetanskih, indijskih... Njihov namen je bil razbijati nezaželene in rušilne energijske mentalno-emocionalne blokade in oblike v človeku in okolju. Različni rogovi/tibetanski, evropski, nepalski, ... tolkala in ropotulje različnih ljudstev sveta, oceanijske školjke ... so kot nalašč za to opravilo.

Da bi se povezali s planetarnim zvokom bivanja - Geo/tonom G, ki ga izpričujejo še dandanašnje evropske in slovenske bordunske citre, dude, lajne, avstralski didžiriduji, himalajske sklede, sibirski strunski čartan ... In dosegli mnogorazsežnostne ravni Vesolja. Z enakim namenom so uglašene slovaške fujare, himalajske pojoče sklede, evropske drumlice/ brnivke, ksilofoni in metalofoni.

Tako se v času, ki ga živimo, duhovna modrost skorajda pozabljenega izročila spet sreča s potrebami in duhovnim bujenjem in iskanjem sodobnega človeka.

Vedun je staroslovensko ime iz staroslovanske dediščine, ki označuje izvajalce zdravilnih obredov: bajalnika ali bajevko (tistega/tisto, ki zdravi z besedami=zvokom), tudi čarodeja-vorožca, ki poseduje skrivno znanje in zdravi. ‘Čari’- obredna sredstva (pomoč sebi in drugim) so različni: od zdravilnih napojev do besedno (zvočnih) formul ... Prevzemamo ime iz naše slovanske dediščine, ki predstavlja tistega/tisto, ki lahko ‘zdravi’ dušo in telo tudi z besedami, torej z glasovi, vokali, konsonanti, zvoki, toni, šumi, ropoti ..., ki sestavljajo zvočni jezik ali zvočno orodje za širitev zavesti. Beseda VEDUN izhaja iz glagola vedeti, ki korenini še v indoevropski jezikovni dediščini, v besedi vidja (spoznanje, vedenje, vede, vedanta ...).

na vrh